1. delati plombo, plombe: plombirati zobe
2. dajati plombo, plombe na kaj: monterja plombirata glavne varovalke; plombirati vagon, vlak
- plombíran -a -o:
plombiran vagon; imeti plombirane zobe
Zadetki iskanja
SSKJ²
plombírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. delati plombo, plombe: plombirati zobe
2. dajati plombo, plombe na kaj: monterja plombirata glavne varovalke; plombirati vagon, vlak
1. delati plombo, plombe: plombirati zobe
2. dajati plombo, plombe na kaj: monterja plombirata glavne varovalke; plombirati vagon, vlak
plombiran vagon; imeti plombirane zobe
SSKJ²
SSKJ²
pomudíti se -ím se dov., pomúdil se; pomujèn tudi pomudèn (ī í)
1. v zvezi s s, z porabiti čas za kaj, kar je ovira pri določenem delu: mati se je pomudila z otrokom, namesto da bi kuhala; ekspr. niti minute se ne morem pomuditi z vami
2. s prislovnim določilom izraža krajšo navzočnost koga na določenem mestu: na potovanju po Sloveniji se je pomudil v našem mestu; nikjer se ni smel pomuditi, če je hotel priti pravočasno na vlak / z oslabljenim pomenom: pri nas se je pomudila le nekaj dni je bila; z mislimi se je pomudil pri domačih mislil je nanje
3. publ. krajši čas obravnavati: pomuditi se moramo še ob dveh vprašanjih
1. v zvezi s s, z porabiti čas za kaj, kar je ovira pri določenem delu: mati se je pomudila z otrokom, namesto da bi kuhala; ekspr. niti minute se ne morem pomuditi z vami
2. s prislovnim določilom izraža krajšo navzočnost koga na določenem mestu: na potovanju po Sloveniji se je pomudil v našem mestu; nikjer se ni smel pomuditi, če je hotel priti pravočasno na vlak / z oslabljenim pomenom: pri nas se je pomudila le nekaj dni je bila; z mislimi se je pomudil pri domačih mislil je nanje
3. publ. krajši čas obravnavati: pomuditi se moramo še ob dveh vprašanjih
SSKJ²
popôlnočen tudi popolnôčen -čna -o [popou̯nočən] prid. (ȏ; ó)
nanašajoč se na čas po polnoči: popolnočni vlak; popolnočno spanje / popolnočni čas
nanašajoč se na čas po polnoči: popolnočni vlak; popolnočno spanje / popolnočni čas
SSKJ²
posprémljati -am nedov. (ẹ́)
krajši čas spremljati: vsak večer jo malo pospremlja
// knjiž. spremljati: pospremljali so ga na postajo
● knjiž. vsako nerodnost je pospremljal z opravičevanjem za vsako nerodnost se je opravičeval; ekspr. z očmi je pospremljala vlak gledala je za njim
krajši čas spremljati: vsak večer jo malo pospremlja
// knjiž. spremljati: pospremljali so ga na postajo
● knjiž. vsako nerodnost je pospremljal z opravičevanjem za vsako nerodnost se je opravičeval; ekspr. z očmi je pospremljala vlak gledala je za njim
SSKJ²
postréšček tudi postréžček -čka m (ẹ̑)
kdor se poklicno ukvarja s prenašanjem prtljage: postrešček ji je odnesel dva težka kovčka na vlak; najeti, naročiti postreščka
kdor se poklicno ukvarja s prenašanjem prtljage: postrešček ji je odnesel dva težka kovčka na vlak; najeti, naročiti postreščka
SSKJ²
pót1 -a m, mn. póti m in póta s, rod. mn. pótov; dv. póta m in póti s (ọ́; pọ̑ta)
1. star. pot4:
a) popravljati pote; obležati ob potu; stopati po potu; s potom so bili zadovoljni; stranski pot; s peskom posut pot / javni poti; planinski poti / poslovila sta se in odšla vsak svojim potom in potem po svoji poti
b) poiskati pravi pot do morja / iti komu s pota umakniti se mu / križišče karavanskih potov / spremiti do pol pota
c) imajo še dolg pot pred seboj; ves pot ni spregovoril; med potom je srečal precej ljudi / lačen je od pota; že tretji dan je na potu / njegov prvi pot je bil k sosedu; zanj sem opravil več potov
č) pot do uspeha ni lahek / do učenosti ne vodijo gladki poti
d) to je edini pot, po katerem se bomo uprli potujčevanju; preostaneta nam še dva pota / v prislovni rabi: dobiti kaj po pravičnem potu; po raznih potih izvedeti; po tem potu ne dosežemo ničesar tako, na tak način; z gladkim potom kaj opraviti hitro, na lahek način; s takim potom jih boste še bolj zmedli tako, na tak način
e) hoditi po čudnih potih; spraviti koga na pošteni pot
● ekspr. preden je kaj dosegel, je imel veliko potov je moral urejati stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših ljudeh; knjiž. spraviti koga s pota ubiti, umoriti; onemogočiti; knjiž. povsod jim je na potu napoti; star. s tem potom oditi takoj; knjiž. ostati na pol pota ne dokončati, ne opraviti začetega
2. rel., v zvezi križev pot upodobitev Kristusove poti na Golgoto: na steni je visel križev pot / moliti križev pot; pren., ekspr. prehodil je križev pot iz mučilnice v mučilnico
3. star., v prislovni rabi, s števnikom ali izrazom količine izraža število ponovitev, kot jih nakazuje števnik ali izraz količine: mnogo potov sta se srečala; že nekaj potov sem zamudil vlak; drugi pot drugič, drugikrat; dva pota me je obiskal dvakrat; še en pot mi to povejte še enkrat; več potov se ozreti večkrat; vsak pot vsakič, vsakokrat
1. star. pot4:
a) popravljati pote; obležati ob potu; stopati po potu; s potom so bili zadovoljni; stranski pot; s peskom posut pot / javni poti; planinski poti / poslovila sta se in odšla vsak svojim potom in potem po svoji poti
b) poiskati pravi pot do morja / iti komu s pota umakniti se mu / križišče karavanskih potov / spremiti do pol pota
c) imajo še dolg pot pred seboj; ves pot ni spregovoril; med potom je srečal precej ljudi / lačen je od pota; že tretji dan je na potu / njegov prvi pot je bil k sosedu; zanj sem opravil več potov
č) pot do uspeha ni lahek / do učenosti ne vodijo gladki poti
d) to je edini pot, po katerem se bomo uprli potujčevanju; preostaneta nam še dva pota / v prislovni rabi: dobiti kaj po pravičnem potu; po raznih potih izvedeti; po tem potu ne dosežemo ničesar tako, na tak način; z gladkim potom kaj opraviti hitro, na lahek način; s takim potom jih boste še bolj zmedli tako, na tak način
e) hoditi po čudnih potih; spraviti koga na pošteni pot
● ekspr. preden je kaj dosegel, je imel veliko potov je moral urejati stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših ljudeh; knjiž. spraviti koga s pota ubiti, umoriti; onemogočiti; knjiž. povsod jim je na potu napoti; star. s tem potom oditi takoj; knjiž. ostati na pol pota ne dokončati, ne opraviti začetega
2. rel., v zvezi križev pot upodobitev Kristusove poti na Golgoto: na steni je visel križev pot / moliti križev pot; pren., ekspr. prehodil je križev pot iz mučilnice v mučilnico
3. star., v prislovni rabi, s števnikom ali izrazom količine izraža število ponovitev, kot jih nakazuje števnik ali izraz količine: mnogo potov sta se srečala; že nekaj potov sem zamudil vlak; drugi pot drugič, drugikrat; dva pota me je obiskal dvakrat; še en pot mi to povejte še enkrat; več potov se ozreti večkrat; vsak pot vsakič, vsakokrat
- pótem zastar.:
empiričnim potem kaj dognati empirično; takim potem ne boste ničesar dosegli tako, na tak način
- pótom pisar.:
nadomestiti kaj umetnim potom umetno; uradnim potom kaj sporočiti uradno; doseči kaj zakonitim potom zakonito;
SSKJ²
povozíti -vózim dov. (ī ọ́)
1. zapeljati čez koga in ga poškodovati: povozil ga je avtomobil; na železniškem prehodu je otroka povozil vlak; skoraj bi ga bil povozil / do smrti povoziti / povoziti mačko, psa; brezoseb. pravijo, da ga je povozilo
// pog. namerno ali nenamerno zamenjati besedilo, datoteko z drugim besedilom, drugo datoteko: povoziti obstoječe datoteke
2. ekspr. premagati, prizadeti: kdor se ne bori, ga hitro povozijo; kljub nesrečam se ni dal povoziti
● ekspr. njega je povozil čas ni se znašel v danih razmerah, okoliščinah, stvarnosti; ekspr. ti trije dnevi so ga povozili zelo izčrpali, utrudili; naši nogometaši so nasprotnike povozili premagali; ekspr. življenje jo je povozilo ni bila kos življenjskim težavam, problemom; vulg. veliko žensk je povozil spolno občeval z njimi
1. zapeljati čez koga in ga poškodovati: povozil ga je avtomobil; na železniškem prehodu je otroka povozil vlak; skoraj bi ga bil povozil / do smrti povoziti / povoziti mačko, psa; brezoseb. pravijo, da ga je povozilo
// pog. namerno ali nenamerno zamenjati besedilo, datoteko z drugim besedilom, drugo datoteko: povoziti obstoječe datoteke
2. ekspr. premagati, prizadeti: kdor se ne bori, ga hitro povozijo; kljub nesrečam se ni dal povoziti
● ekspr. njega je povozil čas ni se znašel v danih razmerah, okoliščinah, stvarnosti; ekspr. ti trije dnevi so ga povozili zelo izčrpali, utrudili; naši nogometaši so nasprotnike povozili premagali; ekspr. življenje jo je povozilo ni bila kos življenjskim težavam, problemom; vulg. veliko žensk je povozil spolno občeval z njimi
- povóžen -a -o:
na cesti je ležal povožen zajec; ko je članek prebral, je bil čisto povožen; povožena eksistenca
SSKJ²
pràvkar prisl. (ȁ)
1. izraža, da se je dejanje zgodilo v najbližji, neposredni preteklosti: vlak je pravkar odpeljal; pravkar sem ga srečal; delegacija se je pravkar vrnila iz tujine / pravkar nabrane jagode / v tisti hiši smo do pravkar stanovali do pred kratkim
2. izraža sočasnost dogajanja v preteklosti ali sedanjosti, gledano s stališča govorečega: pravkar smo se odpravljali h kosilu, ko je pozvonilo / pred hišo pravkar nakladajo pohištvo; pravkar piše nalogo / ekspr. vem, kaj pravkar misliš in čutiš
3. publ. vsak hip, takoj: pravkar se bo zdanilo
1. izraža, da se je dejanje zgodilo v najbližji, neposredni preteklosti: vlak je pravkar odpeljal; pravkar sem ga srečal; delegacija se je pravkar vrnila iz tujine / pravkar nabrane jagode / v tisti hiši smo do pravkar stanovali do pred kratkim
2. izraža sočasnost dogajanja v preteklosti ali sedanjosti, gledano s stališča govorečega: pravkar smo se odpravljali h kosilu, ko je pozvonilo / pred hišo pravkar nakladajo pohištvo; pravkar piše nalogo / ekspr. vem, kaj pravkar misliš in čutiš
3. publ. vsak hip, takoj: pravkar se bo zdanilo
SSKJ²
predòr -ôra m (ȍ ó)
1. cevast prostor pod zemljo, urejen za železniški, cestni promet: peljati skozi predor; vlak je zapeljal v predor; dolg predor; obok predora; vhod v predor / cestni predor / kopati, vrtati predor; pren., ekspr. vrtal je predor v kup žgancev
// odprtina: stena ima tri predore za okna
2. glagolnik od predreti: predor želodčne stene je zakrivila tudi kisla pijača / zakasneli predor zob pri otroku / hotel je izsiliti predor skozi množico / predor mrzlega zraka / pesnikov predor v novo tematiko
♦ agr. zamrzovalni predor prostor v obliki predora za zamrzovanje živil, zlasti mesa; geom. predor lega dveh teles, pri kateri imata telesi del svojega prostora skupen; grad. predor rov; mat. predor presek dveh ravnin; mont. predor umetno narejeni prehod skozi hrib; navt. predor polkrožni prostor, skozi katerega vodi vijačna gred iz stroja do krme; tunel
1. cevast prostor pod zemljo, urejen za železniški, cestni promet: peljati skozi predor; vlak je zapeljal v predor; dolg predor; obok predora; vhod v predor / cestni predor / kopati, vrtati predor; pren., ekspr. vrtal je predor v kup žgancev
// odprtina: stena ima tri predore za okna
2. glagolnik od predreti: predor želodčne stene je zakrivila tudi kisla pijača / zakasneli predor zob pri otroku / hotel je izsiliti predor skozi množico / predor mrzlega zraka / pesnikov predor v novo tematiko
♦ agr. zamrzovalni predor prostor v obliki predora za zamrzovanje živil, zlasti mesa; geom. predor lega dveh teles, pri kateri imata telesi del svojega prostora skupen; grad. predor rov; mat. predor presek dveh ravnin; mont. predor umetno narejeni prehod skozi hrib; navt. predor polkrožni prostor, skozi katerega vodi vijačna gred iz stroja do krme; tunel
SSKJ²
premakníti in premákniti -em dov. (ī á)
1. narediti, da pride kaj na drugo mesto, v drug položaj: premaknil je vse stole v sobi; pri potresu so se skladi premaknili / premaknil je ročico in pritisnil na gumb / v aparatu se je nekaj premaknilo in ne deluje več / premakniti mejnik / premakniti cesto na pobočje; po dogovoru bodo mejo premaknili / premakniti čete proti severu
// spremeniti položaj, mesto s potegom, sunkom: zadel se je ob stol in ga premaknil; zaradi neprevidnosti je premaknil lestev in padel z nje; sliko malo premakni, da bo visela naravnost; premakniti na desno
// spremeniti položaj telesa, dela telesa: če je glavo le premaknil, ga je zabolelo; premakniti ni mogel ne rok ne nog; ko ga je obvezoval, se ni niti malo premaknil
2. narediti, da kaj preneha biti v mirujočem stanju: uprl se je z vso silo, da bi premaknil voz; bilo je tako mirno, da se noben list ni premaknil; razlegel se je signal in vlak se je premaknil / na povelje se je četa premaknila
● ekspr. nobena prošnja ga ne premakne vztraja pri svojem mnenju, odločitvi; ekspr. nikoli ni ničesar premaknil vzel; ekspr. ni premaknil pogleda z nje neprestano jo je gledal; premakniti datum sestanka preložiti, prestaviti; ekspr. tudi to ga ni premaknilo h kakemu udejstvovanju tudi to ga ni spodbudilo k udejstvovanju; ekspr. premaknili so ga v oddaljen kraj premestili, prestavili; knjiž. zgradbo novele je avtor malo premaknil spremenil
♦ geom. vzporedno premakniti narediti, da se točke predmeta, lika premikajo tako, da so poti posameznih točk vzporedne in enako dolge; šah. premakniti kralja
1. narediti, da pride kaj na drugo mesto, v drug položaj: premaknil je vse stole v sobi; pri potresu so se skladi premaknili / premaknil je ročico in pritisnil na gumb / v aparatu se je nekaj premaknilo in ne deluje več / premakniti mejnik / premakniti cesto na pobočje; po dogovoru bodo mejo premaknili / premakniti čete proti severu
// spremeniti položaj, mesto s potegom, sunkom: zadel se je ob stol in ga premaknil; zaradi neprevidnosti je premaknil lestev in padel z nje; sliko malo premakni, da bo visela naravnost; premakniti na desno
// spremeniti položaj telesa, dela telesa: če je glavo le premaknil, ga je zabolelo; premakniti ni mogel ne rok ne nog; ko ga je obvezoval, se ni niti malo premaknil
2. narediti, da kaj preneha biti v mirujočem stanju: uprl se je z vso silo, da bi premaknil voz; bilo je tako mirno, da se noben list ni premaknil; razlegel se je signal in vlak se je premaknil / na povelje se je četa premaknila
● ekspr. nobena prošnja ga ne premakne vztraja pri svojem mnenju, odločitvi; ekspr. nikoli ni ničesar premaknil vzel; ekspr. ni premaknil pogleda z nje neprestano jo je gledal; premakniti datum sestanka preložiti, prestaviti; ekspr. tudi to ga ni premaknilo h kakemu udejstvovanju tudi to ga ni spodbudilo k udejstvovanju; ekspr. premaknili so ga v oddaljen kraj premestili, prestavili; knjiž. zgradbo novele je avtor malo premaknil spremenil
♦ geom. vzporedno premakniti narediti, da se točke predmeta, lika premikajo tako, da so poti posameznih točk vzporedne in enako dolge; šah. premakniti kralja
- premakníti se in premákniti se
1. opraviti določeno pot: nihalo se premakne vsako sekundo za nekaj centimetrov / ekspr. vsak dan smo se premaknili nekaj kilometrov prehodili
2. iti stran, oditi: stal je pred vrati in se ni premaknil / več dni se ni premaknil od doma; ekspr. glej, da se nikamor ne premakneš / ekspr. ne premakni se, če ti je življenje drago ostani pri miru, na mestu
3. ekspr. spremeniti se, zlasti na bolje: cela stoletja se ni nič premaknilo / njena bolezen se nikamor ne premakne se ne izboljša; dohodki se ne bodo premaknili zvišali, povečali
● ekspr. čas se ni nikamor premaknil mineval je zelo počasi; ekspr. glede stanovanja pa se ne premaknejo ničesar ne naredijo, ukrenejo; publ. naše smučarstvo se je premaknilo z mesta je začelo napredovati, se razvijati; publ. njegova zadeva se je premaknila (z mrtve točke) se je začela reševati, obravnavati
♦ film. zvok se premakne pride v neskladje s sliko zaradi prehitevanja ali zaostajanja; meteor. središče visokega zračnega pritiska se je premaknilo nad Skandinavijo
- premáknjen -a -o:
premaknjen stol; zgodba je časovno nekoliko premaknjena
● pog. ta človek je malo premaknjen čudaški, neumen
♦ fot. premaknjeni posnetek posnetek, nastal zaradi premaknitve kamere med snemanjem
SSKJ²
preséljenec -nca m (ẹ́)
kdor je preseljen ali se preseli: med vojno so tam naselili preseljence; vlak je bil poln bivših ujetnikov, pregnancev in preseljencev / vsak deveti prebivalec mesta je priseljenec ali preseljenec
kdor je preseljen ali se preseli: med vojno so tam naselili preseljence; vlak je bil poln bivših ujetnikov, pregnancev in preseljencev / vsak deveti prebivalec mesta je priseljenec ali preseljenec
SSKJ²
presésti -sédem dov., stil. presèl preséla; nam. presést in presèst (ẹ́ ẹ̑)
1. povzročiti, da sede kdo drugam: razrednik ga je presedel za nekaj klopi naprej; presesti se k oknu; presedi se na sonce; star. presedli so izpod lipe v sobo
2. med potovanjem iti z enega prevoznega sredstva na drugo: v Ljubljani je presedel na dolenjski vlak; presesti se z vlaka na avtobus
3. nav. 3. os., nav. ekspr., z dajalnikom postati neprijeten, zoprn: čakanje jim je že presedlo / ta človek mi je presedel do grla
1. povzročiti, da sede kdo drugam: razrednik ga je presedel za nekaj klopi naprej; presesti se k oknu; presedi se na sonce; star. presedli so izpod lipe v sobo
2. med potovanjem iti z enega prevoznega sredstva na drugo: v Ljubljani je presedel na dolenjski vlak; presesti se z vlaka na avtobus
3. nav. 3. os., nav. ekspr., z dajalnikom postati neprijeten, zoprn: čakanje jim je že presedlo / ta človek mi je presedel do grla
- presésti se
nekoliko se dvigniti in spet sesti: presesti se na stolu; nekajkrat se je nemirno presedel
SSKJ²
pridrdráti -ám dov. (á ȃ)
drdrajoč pripeljati: vlak je pridrdral mimo postaje; avto pridrdra po cesti / z vozom je pridrdral pred hišo se je pripeljal
● ekspr. ponavljal je pesem in brez napake pridrdral do zadnje vrstice jo hitro povedal
drdrajoč pripeljati: vlak je pridrdral mimo postaje; avto pridrdra po cesti / z vozom je pridrdral pred hišo se je pripeljal
● ekspr. ponavljal je pesem in brez napake pridrdral do zadnje vrstice jo hitro povedal
SSKJ²
SSKJ²
prihruméti -ím dov. (ẹ́ í) ekspr.
1. hrumeč pripeljati: vlak je prihrumel na postajo / fantje so prihrumeli iz gostilne hrupno prišli
2. hrumeč nastopiti, pojaviti se: prihrumela je nevihta / v deželo je prihrumela vojna
1. hrumeč pripeljati: vlak je prihrumel na postajo / fantje so prihrumeli iz gostilne hrupno prišli
2. hrumeč nastopiti, pojaviti se: prihrumela je nevihta / v deželo je prihrumela vojna
SSKJ²
pripeljáti -péljem tudi -ám dov., pripêlji pripeljíte; pripêljal (á ẹ̄, ȃ)
1. z vozilom, prevoznim sredstvom spraviti na določeno mesto: pripeljati potnike, tovor; pripeljal je voz listja domov; premog so mu pripeljali s kamionom; ko so ga pripeljali v bolnišnico, je bil že v nezavesti / avtobus je štirikrat pripeljal delavce; s katerim vlakom se boš pripeljal
// vozeč spraviti na določeno mesto: pripeljati avtomobil na servis, v garažo; pripelji voz sem
2. nepreh. premikajoč se priti: avtobus bo kmalu pripeljal; na postajo je pripeljal vlak
// priti vozeč vozilo: voznik je pripeljal s preveliko hitrostjo; ko je pripeljal mimo, je zatrobil
3. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam pride: pripeljala je fanta domov; ženo in hčer bo pripeljal s seboj / pripeljati otroke iz vrtca; pripeljati učence na ogled muzeja; po dveurni hoji jih je pripeljal na vrh hriba / kažipot ga je pripeljal v gorsko vas
// narediti, povzročiti, da pride kdo pod nadzorstvom na določeno mesto: ukazal ga je pripeljati predse; večkrat pobegne, pa ga pripeljejo nazaj / pripeljite mi konja iz hleva priženite
// nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo kam pride sploh: lakota je pripeljala ptice bliže naselij; ljubezen ga je pripeljala pod njeno okno
4. omogočiti komu, da kaj odkrije, spozna: prstni odtisi so jih pripeljali morilcu na sled / z dobrimi nasveti ga je pripeljal do pravilne rešitve / kaj te je pripeljalo na to misel
5. narediti, povzročiti, da pride kdo v stanje, kot ga določa samostalnik: brezdelje ga je pripeljalo v revščino; goljufanje ga je pripeljalo v težaven položaj / boemsko življenje ga je pripeljalo v smrt
// narediti, povzročiti nastop stanja, dejanja, kot ga določa samostalnik: žalitve so pripeljale do prepira, tožbe / vse to je pripeljalo do vojne / publ. pogovori so pripeljali do podpisa skupne izjave po pogovorih so dali skupno izjavo
// narediti, da kaj doseže določeno stopnjo: tako sklepanje je pripeljalo do absurda; pripeljati dogajanje do največje napetosti
● publ. četrta etapa dirke jih je pripeljala na gorsko sedlo v četrti etapi dirke so prišli na gorsko sedlo; ekspr. kaj te je pripeljalo k nam zakaj, s kakšnim namenom si prišel; publ. taka politika jih je pripeljala v družbo neuvrščenih zaradi take politike so se vključili med neuvrščene države; pog. pripeljati komu klofuto dati komu klofuto; pog. tako mu je pripeljal, da se je kar zasukal močno ga je udaril; ko je pripeljal ženo v hišo, je začel delati po svoje ko se je poročil (na dom); ekspr. le kam bo to pripeljalo to se ne bo dobro končalo; ekspr. pogajanja o ustavitvi bojev niso pripeljala nikamor niso bila uspešna; ljubezen do petja ga je pripeljala k zboru zaradi nje se mu je pridružil
1. z vozilom, prevoznim sredstvom spraviti na določeno mesto: pripeljati potnike, tovor; pripeljal je voz listja domov; premog so mu pripeljali s kamionom; ko so ga pripeljali v bolnišnico, je bil že v nezavesti / avtobus je štirikrat pripeljal delavce; s katerim vlakom se boš pripeljal
// vozeč spraviti na določeno mesto: pripeljati avtomobil na servis, v garažo; pripelji voz sem
2. nepreh. premikajoč se priti: avtobus bo kmalu pripeljal; na postajo je pripeljal vlak
// priti vozeč vozilo: voznik je pripeljal s preveliko hitrostjo; ko je pripeljal mimo, je zatrobil
3. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam pride: pripeljala je fanta domov; ženo in hčer bo pripeljal s seboj / pripeljati otroke iz vrtca; pripeljati učence na ogled muzeja; po dveurni hoji jih je pripeljal na vrh hriba / kažipot ga je pripeljal v gorsko vas
// narediti, povzročiti, da pride kdo pod nadzorstvom na določeno mesto: ukazal ga je pripeljati predse; večkrat pobegne, pa ga pripeljejo nazaj / pripeljite mi konja iz hleva priženite
// nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo kam pride sploh: lakota je pripeljala ptice bliže naselij; ljubezen ga je pripeljala pod njeno okno
4. omogočiti komu, da kaj odkrije, spozna: prstni odtisi so jih pripeljali morilcu na sled / z dobrimi nasveti ga je pripeljal do pravilne rešitve / kaj te je pripeljalo na to misel
5. narediti, povzročiti, da pride kdo v stanje, kot ga določa samostalnik: brezdelje ga je pripeljalo v revščino; goljufanje ga je pripeljalo v težaven položaj / boemsko življenje ga je pripeljalo v smrt
// narediti, povzročiti nastop stanja, dejanja, kot ga določa samostalnik: žalitve so pripeljale do prepira, tožbe / vse to je pripeljalo do vojne / publ. pogovori so pripeljali do podpisa skupne izjave po pogovorih so dali skupno izjavo
// narediti, da kaj doseže določeno stopnjo: tako sklepanje je pripeljalo do absurda; pripeljati dogajanje do največje napetosti
● publ. četrta etapa dirke jih je pripeljala na gorsko sedlo v četrti etapi dirke so prišli na gorsko sedlo; ekspr. kaj te je pripeljalo k nam zakaj, s kakšnim namenom si prišel; publ. taka politika jih je pripeljala v družbo neuvrščenih zaradi take politike so se vključili med neuvrščene države; pog. pripeljati komu klofuto dati komu klofuto; pog. tako mu je pripeljal, da se je kar zasukal močno ga je udaril; ko je pripeljal ženo v hišo, je začel delati po svoje ko se je poročil (na dom); ekspr. le kam bo to pripeljalo to se ne bo dobro končalo; ekspr. pogajanja o ustavitvi bojev niso pripeljala nikamor niso bila uspešna; ljubezen do petja ga je pripeljala k zboru zaradi nje se mu je pridružil
- pripeljáti se ekspr.
prileteti z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili: divji petelin se je pripeljal na bukev
● padel je po strmini in se pripeljal prav v dolino pridrsel
- pripelján -a -o:
do absurda pripeljan spor; pripeljano blago; to je pripeljano od drugod
SSKJ²
pripúhati -am dov. (ū)
ekspr. puhajoč priti, pripeljati: vlak pripuha na postajo / v hišo je pripuhal vojak prisopihal
ekspr. puhajoč priti, pripeljati: vlak pripuha na postajo / v hišo je pripuhal vojak prisopihal
SSKJ²
priropotáti -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́)
ekspr. ropotajoč pripeljati: tovornjak, voz priropota na dvorišče; mimo je priropotal vlak / fant je priropotal z motorjem / priropotati v sobo v škornjih ropotajoč priti
ekspr. ropotajoč pripeljati: tovornjak, voz priropota na dvorišče; mimo je priropotal vlak / fant je priropotal z motorjem / priropotati v sobo v škornjih ropotajoč priti
SSKJ²
prométnik -a m (ẹ̑)
1. delavec, ki ureja promet: prometnik na avtobusni postaji; prometniki in sprevodniki
2. delavec, ki po ugotovitvi varnih razmer za vožnjo v določeno smer da znak za odhod vlaka, žel. vlakovni odpravnik: prometnik je dvignil loparček, svetilko in vlak je odpeljal; šola za prometnike
3. prometni policist: prometnik mu je odvzel vozniško dovoljenje; ker ni delal semafor, je promet urejal prometnik / pionir prometnik v socializmu pionir, ki je skrbel zlasti za varen prehod otrok čez prometno ulico
1. delavec, ki ureja promet: prometnik na avtobusni postaji; prometniki in sprevodniki
2. delavec, ki po ugotovitvi varnih razmer za vožnjo v določeno smer da znak za odhod vlaka, žel. vlakovni odpravnik: prometnik je dvignil loparček, svetilko in vlak je odpeljal; šola za prometnike
3. prometni policist: prometnik mu je odvzel vozniško dovoljenje; ker ni delal semafor, je promet urejal prometnik / pionir prometnik v socializmu pionir, ki je skrbel zlasti za varen prehod otrok čez prometno ulico
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 9
- 10
- 11
- 12
- 13
- 14
- 15
- Naslednja »
Število zadetkov: 288
Dostopnost