Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

bísernica bísernice samostalnik ženskega spola [bísernica]
    1. školjka, v kateri nastajajo biseri
    3. najmanjša tamburica
    4. mušnica s sivimi krpicami na rjavkastem klobuku in obročkom na betu, ki na prerezu in poškodovanih delih pordeči; primerjaj lat. Amanita rubescens; SINONIMI: iz biologije rdečkasta mušnica
ETIMOLOGIJA: biser
brámor brámorja samostalnik moškega spola [brámor]
    iz zoologije večja žuželka z manjšimi krili in lopatastimi prednjimi nogami, ki koplje podzemne rove in objeda podzemne dele rastlin; primerjaj lat. Gryllotalpa gryllotalpa
ETIMOLOGIJA: < mramor < pslov. *mormorъ, tako kot stcslov. izmrъmьrati, strus. izmoromrati ‛poglodati, izjesti’ iz ide. korena *merh2- ‛mleti, stiskati, drobiti, treti’, prvotno torej ‛tisti, ki gloda, žre’ - več ...
cvétka cvétke samostalnik ženskega spola [cvétka]
    2. ironično neresna, nepremišljena, neumna izjava ali dejanje, ki vzbuja dvome, pomisleke; SINONIMI: ironično cvetlica
      2.1. ironično kdor ravna neresno, nepremišljeno, neumno
ETIMOLOGIJA: cvet
čistôča čistôče samostalnik ženskega spola [čistôča]
    1. stanje, ko je kaj brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. stanje, ko kdo skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.2. stanje, ko otrok ali domača žival usvoji zavestno opravljanje potrebe
    2. vrednost, ki pove, v kolikšni meri je snov brez tujih prvin, dodatkov, primesi; SINONIMI: čistost
ETIMOLOGIJA: čist
girlánda girlánde samostalnik ženskega spola [girlánda]
    1. daljši okrasni trak iz zelenja, rož, navadno obešen v loku
      1.1. okrasni trak iz različnih materialov
    2. iz arhitekture iz stenske ploskve izstopajoči venec rož, listov, trakov navadno iz mavca, kamna
    3. ekspresivno večja skupina pojavov, stvari, ki si sledijo drug za drugim
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Girlande, frc. guirlande) iz it. ghirlanda, nejasnega izvora - več ...
gobán gobána in gobàn gobána samostalnik moškega spola [gobán] in [gobàn]
    1. goba, navadno z rjavim klobukom, svetlejšim betom in trosovnico iz cevk, ki z zorenjem rumeni in pozeleni; primerjaj lat. Boletus
      1.1. ta goba kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: borov goban, črni goban, jesenski goban, kraljevi goban, lepi goban, leponogi goban, poletni goban, rumeni goban, vražji goban, žametasti goban
ETIMOLOGIJA: goba
ínterseksuálni ínterseksuálna ínterseksuálno pridevnik [ínterseksuálni]
    ki mu glede na spolne organe in druge spolne značilnosti ob rojstvu ni bilo mogoče pripisati ženskega ali moškega spola; SINONIMI: interspolni
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. intersexual, iz lat. inter ‛vmes, med’ + seksualen
ínterspôlni ínterspôlna ínterspôlno pridevnik [ínterspôlni]
    ki mu glede na spolne organe in druge spolne značilnosti ob rojstvu ni bilo mogoče pripisati ženskega ali moškega spola; SINONIMI: interseksualni
ETIMOLOGIJA: lat. inter ‛vmes, med’ + spol
kokóš kokóši samostalnik ženskega spola [kokóš]
    1. domača ptica s kratkim vratom in krepkim trupom; primerjaj lat. Gallus gallus domesticus
      1.1. meso te živali kot hrana, jed
    2. podoba, ki predstavlja domačo ptico s kratkim vratom in krepkim trupom
    3. slabšalno ženska, ki je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kokoška
STALNE ZVEZE: štajerska kokoš
FRAZEOLOGIJA: hoditi s kokošmi spat, kokoš, ki nese zlata jajca, kot kokoš brez glave, zlata kokoš, Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce?
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kokošь, hrv., srb. kȍkōš, ukr. kókoš ‛petelin’, nar. češ. kokoš < pslov. *kokošь iz onomatopeje *koko, ki posnema kokodakanje - več ...
konjíček konjíčka samostalnik moškega spola [konjíčək]
    1. navadno ekspresivno konj, zlasti manjši
    2. igrača, ki predstavlja konja; SINONIMI: konj
    3. dejavnost, s katero se kdo ukvarja v prostem času, za sprostitev; SINONIMI: hobi
    4. ekspresivno vozilo, zlasti avtomobil
    5. manj formalno, ekspresivno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno konj, manj formalno, ekspresivno konjič
STALNE ZVEZE: morski konjiček
FRAZEOLOGIJA: jekleni konjiček
ETIMOLOGIJA: konjič
mêdmet medméta samostalnik moškega spola [mêdmet medméta]
    1. iz jezikoslovja navadno nepregibna besedna vrsta, ki je lahko že sama samostojno sporočilo in izraža razpoloženje, spodbuja k dejanju, posnema zvoke, glasove
      1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. interjectiō iz med + met, prvotno ‛kar je vmes vrženo, kar se nahaja vmes’ - več ...
mijávkati mijávkam nedovršni glagol [mijáu̯kati]
    1. oglašati se z visokimi, zateglimi glasovi, značilnimi za mačko
      1.1. ekspresivno govoriti, oglašati se s temu podobnimi glasovi
    2. slabšalno izražati nezadovoljstvo, nestrinjanje s čim
ETIMOLOGIJA: mijav
nonšalántno prislov [nonšalántno]
    1. takó, da se zaradi podcenjevalnega odnosa ne kaže zanimanja, zavzetosti za kaj
      1.1. takó, da se kaže, izraža odsotnost zanimanja, zavzetosti za kaj
    2. takó, da duševno ni napet, v ravnanju, vedênju nima zadržkov
      2.1. takó, da se kaže, izraža odsotnost duševne napetosti, zadržkov v ravnanju, vedênju
ETIMOLOGIJA: nonšalanten
pôlzapŕt pôlzapŕta pôlzapŕto pridevnik [pôu̯zapə̀rt]
    1. ki ni povsem zaprt
    2. v obliki polzaprti ki ni povsem obdan s čim
    3. v obliki polzaprti ki pri svojem delovanju, uporabi predvideva, dopušča določena odstopanja, olajšave, ugodnosti
    4. v obliki polzaprti ki je ločen od okolice, vendar dopušča, omogoča vstopanje ali izstopanje posameznih elementov
ETIMOLOGIJA: pol + zaprt
rólkar rólkarja samostalnik moškega spola [rólkar]
    kdor rolka, se ukvarja z rolkanjem
ETIMOLOGIJA: rolkati
zelenjádar zelenjádarja samostalnik moškega spola [zelenjádar]
    1. kdor se poklicno ukvarja s pridelovanjem zelenjave; SINONIMI: zelenjavar
      1.1. kdor se poklicno ukvarja s prodajo sadja in zelenjave, zlasti na stojnici; SINONIMI: zelenjavar
ETIMOLOGIJA: iz zelenjad ‛zelenjava’, iz zelen

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bábnica -e ž (ȃ)
1. slabš. ženska: narobe bo, ker so babnice vmes
// (zakonska) žena: najraje tiči doma pri svoji babnici
2. ekspr. lepa, postavna ali sposobna ženska: to ti je babnica in pol; znajde pa se, babnica
SSKJ²
cvéba -e ž (ẹ̑)
nav. mn. velika temna rozina s pečkami: testo se naklada v plasteh, vmes se potresajo cvebe
// nar. zahodno rozina sploh:
SSKJ²
delíti -ím nedov. (ī í)
1. iz celote delati, napravljati dele: jarek deli njivo na dva dela; deliti na pet delov; zavesa deli sobo v dva prostora / dobiček sta pošteno delila / deliti ljudi na dobre in slabe
2. nav. ekspr. od večje količine dajati po delih: mati jim je delila orehe in hruške / deliti darove, miloščino; darežljivo deliti / učitelj je delil zaušnice; pren., nav. iron. deliti nauke; deliti ljudem pravico
3. navadno v zvezi z z ne imeti česa sam, ampak skupaj s kom: deliti sobo s prijateljem / z nikomer noče deliti oblasti, odgovornosti; prvo mesto si delita naš in avstrijski smučar / ekspr. delila je z možem veselje in žalost; deli usodo s svojimi tovariši, svojih tovarišev ima enako usodo
// dajati kaj od svojega: vsak grižljaj je delila z njim; kar je imel, je delil z reveži; vedno je našel koga, da je delil z njim
4. biti, nahajati se vmes: Gibraltarski preliv deli Afriko od Pirenejskega polotoka; delilo ju je rešetkasto okno; pren. od tega dogodka nas deli skoraj osemdeset let; štel je dneve, ki ga še delijo od vrnitve domov ločijo
5. mat. delati računsko operacijo, pri kateri se ugotavlja, kolikokrat je deljenec večji od delitelja: deliti in množiti; deliti dvajset s pet
● 
publ. ne delim vašega mnenja nisem takega mnenja kot vi; ekspr. dêli in vladaj! vnašaj neslogo med ljudi, narode, da jim boš lažje gospodoval, vladal
♦ 
biol. celica se deli se razpolavlja tako, da se razpolovi najprej jedro, nato pa ostali del; jezikosl. deliti besedo prenesti del besede na koncu vrste v naslednjo
    deljèn -êna -o:
    nosil je črno, deljeno brado; deljeni delovni čas delovni čas dopoldne in popoldne
     
    v pisarno sem stopil z deljenimi občutki različnimi, negotovimi; mnenja so deljena so različna, se ne skladajo
     
    mat. deset deljeno s pet je dve
SSKJ²
dovŕšen -šna -o prid. (ȓ)
jezikosl. ki izraža po trajanju omejeno dejanje kot zgoščeno, zaključeno celoto (z začetkom, koncem in vsem vmes): (končno) dovršni glagol / dovršni sedanji čas
Število zadetkov: 195