Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Jezikovna
Deljenje besede »razvneti«

Zanima me, če lahko besedo »razvneti« delimo tudi tako: razv-neti. Soglasnik -v se tu izgovarja kot samoglasnik, zato sem v dilemi.

Celotno geslo Vezljivostni G
izjáviti se za -im se za dovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj z besedami javno izraziti se za kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
/Soglasno kot eden/ so se izjavili za združitev.
SSKJ²
izpraševálka in spraševálka -e [ispraševau̯ka tudi ispraševalka; spraševau̯ka tudi spraševalka] ž (ȃ)
ženska, ki izprašuje: odgovarjal je vneti izpraševalki / izpraševalka pri izpitu; izpraševalci in izpraševalke
Celotno geslo Etimološki
jẹ́ti1 jámem dov.
Celotno geslo Sinonimni
občudoválec -lca m
kdor koga občudujepojmovnik
SINONIMI:
častilec, sleng. fen2, ekspr. oboževalec, star. oboževatelj, knj.izroč. udvorljivec
Celotno geslo Kostelski
obriniti se ► ȯbˈriːnt se -nen se dov.
Celotno geslo Frazemi
okó Frazemi s sestavino okó:
bíti kómu tŕn v očéh, bíti v očí, bôsti v očí, číst kot ríbje okó, čúvati kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, dogôvor na štíri očí, drégniti v kúrje okó, dvóbòj iz očí v očí, glédati se iz očí v očí, glédati smŕti v očí, govoríti iz očí v očí, govoríti na štíri očí, hodíti kód z odpŕtimi očmí, hodíti po svétu z odpŕtimi očmí, iméti očí na pêcljih, iméti prevelíke očí, iméti véčje očí, iméti véčje očí kot želódec, iz očí v očí, jásen kot ríbje okó, metánje péska v očí, metáti kómu pések v očí, mižánje na êno okó, mižánje na obé očési, mižáti na êno okó, mižáti na obé očési, na lépe očí, na štíri očí, nasúti kómu pések v očí, natrésti kómu pések v očí, ne zatískati si očí pred čím, ne zatísniti očésa [vsò nóč], ne zatísniti očí [vsò nóč], očí [vsèga] svetá, odpréti [kómu] očí, okó za okó, okó za okó, zób za zób, pazíti na kóga/kàj kot na púnčico svôjega očésa, pések v očí, poglédati resníci v očí, pogovárjati se s kóm iz očí v očí, pogovárjati se s kóm na štíri očí, pogôvor iz očí v očí, pogôvor na štíri očí, pogovoríti se s kóm iz očí v očí, pogovoríti se s kóm na štíri očí, postáviti iz očí v očí, postáviti se iz očí v očí, resníca v očí bôde, sáme očí so kóga, sanjáriti z odpŕtimi očmí, sánjati z odpŕtimi očmí, sestánek na štíri očí, sestáti se s kóm na štíri očí, soóčati se [s kóm/čím] iz očí v očí, soóčiti se [s kóm/čím] iz očí v očí, spáti z odpŕtimi očmí, sréčanje iz očí v očí, sréčanje na štíri očí, sréčati se iz očí v očí, sréčati se s kóm na štíri očí, státi si iz očí v očí, stopíti kómu na kúrje okó, stráh imá velíke očí, temà se déla kómu pred očmí, varováti kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, vídeti [kóga/káj] iz očí v očí, volóvske očí, vréči kómu pések v očí, vréči očí na kóga/kàj, vréči okó na kóga/kàj, z očmí in ušési, z očmí na pêcljih, zakrívanje očí pred čím, zakrívati očí pred čím, zamižáti na êno okó, zamižáti na obé očési, zapírati očí pred čím, zatískanje očí pred čím, zatískati si očí pred čím, zatísniti si očí pred čím, znájti se iz očí v očí, zréti smŕti v očí
Celotno geslo eSSKJ
okupírati okupíram dovršni in nedovršni glagol [okupírati]
    1. enostransko, protipravno zasesti ozemlje tuje države, navadno z vojsko
    2. ekspresivno biti, zadrževati se kje, navadno v večjem številu, in s tem onemogočati uporabo komu drugemu
    3. ekspresivno biti neprestano, prekomerno navzoč v mislih, zaznavah, dejavnostih
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. okkupieren in frc. occuper iz lat. occupāre ‛zasesti, napasti’ - več ...
Prekmurski
podežgàti -žgém dov. podžgati, vneti, spodbuditi: Büdinszki törszki Bassa pa, naj Bocskaiaescse bole pode'sgé, ga obdarüje KOJ 1848, 87
podežgàti se -žgém se vneti se: ár sze nyega szrd szkoro pode'zgé TA 1848, 3
Celotno geslo ePravopis
polentar
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
polentarja samostalnik moškega spola
kuhalnica
ljubitelj polente
slabšalno Italijan
IZGOVOR: [poléntar], rodilnik [poléntarja]
BESEDOTVORJE: polentarjev
Celotno geslo Pohlin
prisaditi se [prisadīti se prisadí se] dovršni glagol

ognojiti se, vneti se, odmirati iz bolezenskih vzrokov

Celotno geslo Etimološki
razvnẹ̑mati – glej vnẹ́ti
Pravopis
razvnéti -vnámem dov. razvnétje; drugo gl. vneti (ẹ́ á) koga/kaj ~ ogenj; poud. Pesem jih je razvnela |jim vzbudila močna čustva|
razvnéti se -vnámem se (ẹ́ á) Požar se je razvnel; poud. hitro se razvneti |razburiti|
Celotno geslo Etimološki
razvnẹ́ti – glej vnẹ́ti
Celotno geslo Pohlin
vnamljati se [vnámljati se vnámlja se] nedovršni glagol

začenjati goreti, vnemati se

PRIMERJAJ: vnemati se, vnemati se, vneti se

Celotno geslo Etimološki
vnẹ̑ma -e ž
Celotno geslo Etimološki
vnẹ̑mati – glej vnẹ́ti
Pleteršnik
vnẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad vneti; 1) entzünden; (pren.) v. želje, Begierden erregen; — v. se, sich entzünden, Feuer fangen; entbrennen (fig.); želje se v srcu vnemajo; prepiri se vnemajo; — 2) heiß machen: Obup — kri vnema in možgane, Preš.; erglühen machen: Nedolžnost vnema ji oči in lica, Preš.; anfeuern, aneifern, begeistern: v. pevca, srce, Preš.; — v. se, erglühen, in Affect gerathen, sich begeistern; vnemajte se s petjem k pravemu junaštvu! Vod. (Pes.); srce se vam vnema, Jap. (Prid.).
Celotno geslo Pohlin
vnemati se [vnẹ̑mati se vnẹ̑ma se] nedovršni glagol

začenjati goreti, vnemati se

PRIMERJAJ: vnamljati se, vneti se

Celotno geslo Etimološki
vnẹ̑t – glej vnẹ́ti
Število zadetkov: 61