Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
okupírati okupíram dovršni in nedovršni glagol [okupírati]
    1. enostransko, protipravno zasesti ozemlje tuje države, navadno z vojsko
    2. ekspresivno biti, zadrževati se kje, navadno v večjem številu, in s tem onemogočati uporabo komu drugemu
    3. ekspresivno biti neprestano, prekomerno navzoč v mislih, zaznavah, dejavnostih
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. okkupieren in frc. occuper iz lat. occupāre ‛zasesti, napasti’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
izpraševálka in spraševálka -e [ispraševau̯ka tudi ispraševalka; spraševau̯ka tudi spraševalka] ž (ȃ)
ženska, ki izprašuje: odgovarjal je vneti izpraševalki / izpraševalka pri izpitu; izpraševalci in izpraševalke
SSKJ²
vnéti vnámem dov., vnêmi vnemíte; vnél; nam. vnét in vnèt (ẹ́ á)
1. narediti, povzročiti, da kaj začne goreti: vneti stenj pri petrolejki / z lečo zbrani sončni žarki vnamejo papir
2. ekspr. narediti, povzročiti, da se kaj začne z veliko silo, intenzivnostjo: vneti prepir, upor / vneti ljubezen / vneti domišljijo
3. ekspr. vzbuditi pri kom zelo močen, navadno pozitiven čustveni odziv: vnela ga je njena lepota; predstava je gledalce vnela / novica jim je vnela kri jih je razburila; vneti komu srce vzbuditi ljubezen, naklonjenost koga
4. ekspr., v zvezi z za povzročiti pri kom veliko veselje, voljo, pripravljenost zlasti za kako delo, dejavnost: vneti otroke za risanje, šport
    vnéti se 
    1. začeti goreti: bencinski hlapi se radi vnamejo / vnel se je požar
    // zaradi bioloških, fizikalnih, kemičnih vzrokov segreti se in začeti goreti: seno v kupu se je vnelo; vlažno žaganje se rado vname
    2. nav. 3. os. zaradi bolezenskih sprememb postati vroč, rdeč, otekel: oči, pljuča se vnamejo; sluznica se pogosto vname
    3. ekspr. začeti se z veliko silo, intenzivnostjo: kmalu se je vnel živahen pogovor; vnela se je vojna / med njima se je vnelo veliko sovraštvo
    4. ekspr., v zvezi z za začutiti močen, navadno pozitiven odnos do česa: takoj se je vnel za predlog / vneti se za dekle
    ●     star. vnela se je v ljubezni do njega, zanj zaljubila se je vanj; iron. če se star panj vname, dolgo gori če se zaljubi človek v zrelih letih, je to čustvo močno in dolgotrajno
    vnét -a -o
    1. deležnik od vneti: vneta sluznica; vnete oči
    2. ekspr. zelo prizadeven, navdušen: vnet plesalec, športnik; vneti pristaši novega gibanja; vnet za lov
    // ki izraža, kaže veliko prizadevnost, navdušenje: vneto razlaganje jih je prevzelo / vnet pogovor; začela se je vneta razprava; prisl.: vneto delati, pomagati; vneto se zavzemati za kaj
SSKJ²
vnetína -e ž (í)
knjiž. vneti del telesa: dati obkladek na vnetino
SSKJ²
vnétje -a s (ẹ̄)
1. glagolnik od vneti: vnetje bencinskih hlapov / vnetje premalo suhega sena / vnetje koga za predlog / preprečiti vnetje oči
2. bolezensko stanje, pri katerem je del telesa vroč, rdeč, otekel: zdraviti vnetje; dolgotrajno, nevarno vnetje; vnetje ledvic
SSKJ²
zanétiti -im, tudi zanetíti in zanétiti -im dov.(ẹ́ ẹ̄; ī ẹ́)
1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj: prižgal je vžigalico in zanetil / zanetiti ogenj / ekspr. nekdo je zanetil zažgal, povzročil požar
// knjiž. zakuriti: zanetiti v peči
2. knjiž. razvneti, spodbuditi: zanetiti spor med znanci; zanetiti upor, vstajo / zanetiti med mladimi ljubezen do domačega jezika
    zanétiti se, tudi zanetíti se in zanétiti se knjiž.
    vneti se, nastati: med narodoma se je zanetila vojna
    zanéten -a -o:
    ogenj je že zaneten

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
polentar
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
polentarja samostalnik moškega spola
kuhalnica
ljubitelj polente
slabšalno Italijan
IZGOVOR: [poléntar], rodilnik [poléntarja]
BESEDOTVORJE: polentarjev
Celotno geslo ePravopis
značkarica
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
značkarice samostalnik ženskega spola
dobitnica nagrade bralna značka
IZGOVOR: [znáčkarica], rodilnik [znáčkarice]
BESEDOTVORJE: značkaričin
ZVEZE: zlata značkarica

Slovenski pravopis

Pravopis
razvnéti -vnámem dov. razvnétje; drugo gl. vneti (ẹ́ á) koga/kaj ~ ogenj; poud. Pesem jih je razvnela |jim vzbudila močna čustva|
razvnéti se -vnámem se (ẹ́ á) Požar se je razvnel; poud. hitro se razvneti |razburiti|
Pravopis
vnéti vnámem dov. vnêmi -íte; vnél -a, vnét/vnèt, vnét -a; vnétje; (vnèt/vnét) (ẹ́ á) kaj ~ stenj; poud. vneti koga Njena lepota ga je vnela |navdušila, pritegnila|; poud. vneti koga za koga/kaj ~ otroke za šport |navdušiti|
vnéti se vnámem se (ẹ́ á) Hlapi so se vneli; poud. Vnel se je prepir |začel|; vneti se komu Oči se mu rade ~ejo; poud. vneti se za koga/kaj ~ ~ ~ dekle |navdušiti se|
Pravopis
zanétiti -im tudi zanetíti in zanétiti -im dov. zanétenje; drugo gl. netiti (ẹ́; ẹ́ ẹ̑; í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ ogenj; neobč.: ~ spor razvneti, spodbuditi; ~ v peči zakuriti
zanétiti se -im se tudi zanetíti se in zanétiti se -im se (ẹ́; ẹ́ ẹ̑; í/ȋ/ẹ́ ẹ́) neobč. nastati, vneti se: Med narodoma se je zanetila vojna

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
občudoválec -lca m
kdor koga občudujepojmovnik
SINONIMI:
častilec, sleng. fen2, ekspr. oboževalec, star. oboževatelj, knj.izroč. udvorljivec
Celotno geslo Sinonimni
vnéti vnámem dov.
GLEJ SINONIM: navdušiti, prevzeti2, razvneti, spodbuditi, vžgati
Celotno geslo Sinonimni
vnéti se vnámem se dov.
zaradi bioloških, fizikalnih, kemičnih vzrokov segreti se in začeti goreti
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: navdušiti se, razvneti se, zagoreti, zaljubiti se

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Celotno geslo Vezljivostni G
izjáviti se za -im se za dovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj z besedami javno izraziti se za kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
/Soglasno kot eden/ so se izjavili za združitev.
Celotno geslo Vezljivostni G
vnéti vnámem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj prizadejati koga/kaj z ognjem
Vnel je stenj pri petrolejki.
2.
čustvenostno kdo/kaj z veliko silo, intenzivnostjo povzročiti koga/kaj
Vneli so prepir.
3.
čustvenostno kdo/kaj vzbuditi koga/kaj
Vnela ga je njena lepota.
Celotno geslo Vezljivostni G
vnéti se vnámem se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
čustvenostno kdo/kaj z veliko intenzivnostjo začeti goreti
Bencinski hlapi se radi vnamejo.
2.
navadno v 3. osebi kaj postati vroče, rdeče, otečeno
Sluznica se pogosto vname.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj z veliko intenzivnostjo začeti se
Vnel se je živahen pogovor.
Celotno geslo Vezljivostni G
vnéti se za vnámem se za dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
čustvenostno kdo/kaj postati dojemljiv za koga/kaj
Takoj se je vnel za predlog.
Celotno geslo Vezljivostni G
vnéti za vnámem za dovršni glagol, glagol ravnanja
čustvenostno kdo/kaj pripraviti koga/kaj za koga/kaj
Mladino je vnel za šport.
Celotno geslo Vezljivostni G
vžgáti1 vžgèm dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj z iskro povzročiti kaj
Cigareto si je (v kotičku ustnice) /elegantno/ vžgal (s posebnim vžigalnikom).
2.
kdo/kaj spraviti kaj v delovanje, pogon
/S težavo/ so vžgali motor in nato še avto.
3.
kaj zaradi zgorevanja goriva začeti delovati
Motor še /s težavo/ vžge, avto pa noče vžgati /brez tuje pomoči/.
4.
čustvenostno kdo/kaj povzročiti kaj kot intenziven začetek ali odziv čustva
Takšne besede so (v njej) vžgale hudo jezo.
4.1.
kdo/kaj vzbuditi zelo močen navadno pozitiven čustveni odziv
Take govorice (pri njem) ne vžgejo.
Število zadetkov: 61