Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pravopis
spodjésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. spodjésta; 2. os. mn. spodjéste, 3. os. mn. spodjedó tudi spodjêjo, nam. spodjést/spodjèst, spodjéden -a; spodjédenje; drugo gl. jesti (ẹ́) kaj Črv ~e korenine; Voda je spodjedla breg; poud. spodjesti koga ~ sodelavca v službi |s prikritim, zahrbtnim delovanjem mu povzročiti škodo|
Pravopis
spodkopávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; spodkopávanje (ȃ) kaj Voda ~a bregove; poud. ~ oblast |s svojim delovanjem zmanjšati njen pomen, preprečiti njen obstoj|
Pravopis
spodmléti -méljem dov., nam. spodmlèt/spodmlét; spodmlétje; drugo gl. mleti (ẹ́) kaj Voda je spodmlela breg
Pravopis
spodnášati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; spodnášanje (ȃ) koga/kaj Voda je začela ~ most; poud. Nasprotniki ga ~ajo |mu onemogočajo delovanje|
Pravopis
spodnêsti -nêsem dov.; drugo gl. nesti (é) koga/kaj Voda je spodnesla pomol; Val jih je spodnesel; poud. ~ tekmeca |onemogočiti|
Pravopis
spremeníti -ím dov. spremêni -íte; spreménil -íla, -ít/-ìt, spremenjèn -êna; spremenjênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ navodilo; Bolezen ga je spremenila; spremeniti kaj v kaj ~ sladkor v alkohol
spremeníti se -ím se (í/ȋ í) Vreme se je spremenilo; spremeniti se do koga Do nas se je spremenil; knj. pog. spremeniti se proti komu Spremenil se je proti nam; spremeniti se v kaj Voda se ~i v paro
Pravopis
spremínjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; spremínjanje (í) koga/kaj ~ besedilo; Izkušnje človeka ~ajo; spreminjati kaj v kaj ~ mehansko energijo v električno
spremínjati se -am se (í) ~ ~ na bolje; spreminjati se v kaj Voda se ~a v led
Pravopis
sredotóčen -čna -o (ọ̑)
sredotóčni -a -o (ọ̑) ~a voda
Pravopis
stêči1 stêčem dov.; drugo gl. teči (é) ~ za ubežnikom v gozd, po stopnicah; Promet po novi cesti je že stekel; publ. Stvar je stekla se je začela reševati; Voda ~e skozi prepustne plasti; steči iz česa Vino je steklo iz soda izteklo
stêči se stêčem se (é) Potoki se ~ejo v reko; Denar se je stekel v sklade
Pravopis
stékati -am nedov. -ajóč, -áje; stékanje (ẹ̑) neobč. Voda ~a po nagnjeni površini odteka
stékati se -am se (ẹ̑) Deževnica se ~a v cisterno; Tu se ~ata Drava in Sava; Sredstva se ~ajo v sklade; Reka se ~a v morje se izliva
Pravopis
šprícniti -em dov. šprícnjen -a (í ȋ) neknj. pog. brizgniti: kaj ~ barvo na zid; Voda ~e v zrak
Pravopis
šuméče nač. prisl. (ẹ́) Voda je ~ pršela na vse strani
Pravopis
švŕckati -am nedov. -ajóč, -áje; švŕckanje (ȓ) poud. V čevljih ~a voda
Pravopis
taljèn -êna -o (ȅ é é) Voda je gosta kot ~ svinec staljen, raztaljen
taljêni -a -o (é) ~ magnezit; ~o jeklo
Pravopis
têči têčem nedov. têci -íte, tekóč; tékel têkla, tèč/têč; (tèč/têč) (é) Čas ~e; Dela ~ejo po načrtu; Meja ~e po reki; Stroj mirno ~e; Voda ~e čez jez; poud. ~ po opravkih |hitro iti|; brezos. Iz rane mu ~e
Pravopis
toplovòd -óda m (ȍ ọ́) voda iz ~a
Pravopis
ubistríti se -ím se dov. ubístril se -íla se, nam. ubistrít se/ubistrìt se; ubistrênje; drugo gl. bistriti (í/ȋ í) Voda se ~i
Pravopis
uhájati -am nedov. -ajóč, -áje; uhájanje (ȃ) ~ od doma; poud. Voda ~a iz cisterne |nezaželeno odteka|; poud. uhajati komu Z jezika mu ~ajo ostre besede |jih nehoteno govori|; Žena mu ~a čez plot |mu je nezvesta|
Pravopis
ulíti ulíjem dov., nam. ulít/ulìt; ulítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ zvon; ~ v bron
ulíti se ulíjem se (í) Voda se je ulila čez jez; poud. Ljudje so se ulili na cesto |množično prišli|; brezos. Nenadoma se je ulilo |začelo močno deževati|
Pravopis
ulívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; ulívanje (í) kaj ~ kipe; ~ v bron
ulívati se -am se (í) Voda se ~a po pobočju |lije|; brezos. Ves dan se je ulivalo |močno deževalo|
Število zadetkov: 265