Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
Pleteršnik
cŕkati, cȓkam, vb. impf. ad crkniti; 1) mucksen, Rez.-C.; — 2) verrecken, umstehen; — 3) vertrocknen: voda v potoku crka, BlKr.
Pleteršnik
crkováti, -ȗjem, vb. impf. = crkati: voda crkuje, ako se je kje nabrala, pa ne more odtekati, ampak le počasi gine, Dol.
Pleteršnik
curẹ́ti, -ím, vb. impf. schwach rinnen: Kri mu curi iz nosa; v globočini zemlje so žile, po katerih voda v studenec curi, ogr.-Valj. (Rad); — iz soda curi, tudi: sod curi, das Fass rinnt, Št., BlKr.
Pleteršnik
čáša, f. der Trinkbecher, Habd.-Mik., Mur., Cig., Jan.; das Trinkglas, nk.; der Kelch, Mur., Cig., Jan.; leseno torilce z ročem, s katerim se pije voda, Hrušica v Istri-Erj. (Torb.); — der Becher (ein Sternbild), Cig. (T.); — der Kelch (bot.), Cig. (T.), Tuš. (R.).
Pleteršnik
Pleteršnik
čŕstəv, -stva, adj. = čvrst, Danj.-Mik.; črstev je bil po mladeniško, Ravn.; črstvo žito = jekleno ž., Svet. (Rok.); — frisch, Jan., M.; črstva voda, Slom.; Tri kapljice črstve krvi, Npes.-Vraz.
Pleteršnik
débeł,* debę́la, adj. 1) dick, tri prste d., drei Finger dick; debel sneg, tiefer Schnee, Cig.; debele plasti, mächtige Schichten, Cig. (T.); debela knjiga, dickes Buch; debele solze, große Thränen; debel človek, ein wohlbeleibter Mensch; debel je kakor valiž (valjar), debel si kakor bi te bil zamesil, Erj. (Torb.); debela živina, das Mastvieh; debeli četrtek, der feiste Donnerstag, Notr., Dol., Št.; debela zemlja, fetter Boden; — grob: debelo sukno, debel tobak, debela moka; debeli ogelj, die Grobkohle, debeli apnenec, der Grobkalk, Cig. (T.); debel denar, grobes Geld, Cig.; to je stotak! debel denar! Zv.; — na debelo (en gros) kupovati, prodajati; — groß, stark: debeli gozdi, große, dichte Wälder, Vod. (Izb. sp.)*; debela voda = globoka v., Svet. (Rok.); debelo gledati, große Augen machen, verwundert blicken; debelo videti, schlecht sehen, C.; debelo čuti (slišati), harthörig sein, C.; debela ušesa imeti, Št.; debel glas, tiefe Stimme, debelo govoriti, eine Bassstimme haben; debela ura, eine starke Stunde, C.; debelo uro hoda, Dol.; debelo plačilo, gute Bezahlung, C.; derb, roh; podobe so prav na debelo, rohgearbeitet, Zv.; debela laž, eine derbe Lüge; tako je debela laž, da lehko primeš za njo, Št.; debelo se zlagati; debela šala, plumper, grober Scherz; ta je bila debela, das war eine Grobheit; debele pameti, roh, ohne Bildung, Cig.; debel človek, unartiger Mensch, Cig.; na debelo je ustvarjen, er ist roh, grob, C., Z.; je nekoliko na debelo, GBrda; — debel prestop, grobe Uebertretung, debelo zanemarjenje, grobe Vernachlässigung, DZ.; — debel je za ušesi, er hat seine Tücke, Cig.; = ima za ostrim debelo, Z.
Pleteršnik
derečína, f. 1) mesto, kjer voda dere: poginiti v derečini, Glas.; — 2) der Durchfall, Razdrto (Notr.)-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
dovòd, -vǫ́da, m. die Zuleitung, Cig. (T.); d. vode, die Wasserzuleitung, Levst. (Pril.); sapni d., die Windlade (im Bergbau), Cig.
Pleteršnik
fȗkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) huschen, SlGor.; voda iz škornjic fuka, Blc.-C.; — 2) hauchen, blasen, pfeifen, SlGor.-C., ogr.-Valj. (Rad); prim. hukati; — 3) = jebati.
Pleteršnik
galȗnat, adj. Alaun-: galunati skriljnik, der Alaunschiefer, Cig. (T.); galunata voda, Alaunwasser, Jes.
Pleteršnik
glẹ̑nast, adj. 1) mit Schleim bedeckt: glenasta voda, C.; — geiferig, Jan. (H.); — 2) schlammig, schlickig, Cig.; glenasta zemlja, C.; — 3) = za glenom bolan: glenasta ovca, C.
Pleteršnik
Pleteršnik
glǫ́bati,* -bam, -bljem, vb. impf. 1) eine Vertiefung graben, aushöhlen, ogr.-C., Lašče-Levst. (Rok.), BlKr.; voda globa, macht Vertiefungen, Blc.-C.; auswetzen, C.; šinja se globa, ogr.-C.; — nagen, BlKr.; —*grübeln, klügeln, Cig., Lašče-Levst. (M.).
Pleteršnik
gnáti, žénem, vb. impf. 1) treiben; živino na pašo, na vodo g.; pred oblastvo koga g., vor die Behörde bringen, einführen; g. zver, das Wild verfolgen, Cig.; voda kolo žene; les po vodi g., flößen, Cig.; morje valove žene, das Meer treibt Wellen; — g. koga na prisego, jemandem den Eid auftragen, Cig.; vojsko, pravdo g., führen, Ip., GBrda; pravdo dalje g., den Process fortsetzen, Cig.; predaleč, črez nemoč g., es zu weit treiben, Cig.; g. si kaj k srcu, sich etwas zu Herzen nehmen, Cig., C.; kralj si tega k srcu ne ženi, Dalm.; — drängen: žene me, es drängt mich, Mik.; ich habe das Abweichen, Jan., jvzhŠt.; na močo (vodo) g., den Harn treiben, Cig.; nekaj me je gnalo, ich fühlte mich angetrieben; častilakomnost ga žene, der Ehrgeiz spornt ihn an, Cig.; upniki me ženejo, fordern mich, C.; kašelj me žene, plagt mich, C., Cv.; — 2) treiben, hervorsprießen lassen: g. popke, Knospen treiben, korenine g., wurzeln; v stebla gnati, sich bestauden, Cig.; stena žene, die Wand richtet sich auf (mont.), Cig.; — 3) hervorbrechen machen: iskre g., Funken aussprühen, Cig.; — erheben: šum g., Gor.; petje g., laut singen, Burg.; veselje g., frohlocken, Burg.; otroci so glas vmes gnali, die Kinder schrien dazwischen, Ravn.; svojo g., bei seiner Ansicht bleiben, Cig.; — 4) g. se, jagen: g. se za kom, jemandem nachjagen, ihn verfolgen; g. se, sich anstrengen, sich bemühen; delavci so se gnali hitro delati, SlGor.; preveč se žene, jvzhŠt.; g. se za čim, nach etwas streben, trachten, Cig.; veliko srce vselej k velikim in visokim rečem se žene, Kast. (N. c.); g. se za koga, sich jemandes annehmen, Svet. (Rok.); g. se za kaj, sich um etwas interessieren, Cig.; sich für etwas ereifern, C.; — g. se v jok, nicht zu weinen aufhören können, Polj.; (pomni: praes. renem, Notr.-Mik. (V. Gr. III. 173.)).
Pleteršnik
grédica, f. dem. greda; 1) das Bälkchen, Cig., C.; — der Sprießel (des Vogelhauses, der Leiter), C.; — 2) das Gartenbeetchen; gredíca, Valj. (Rad); — gredíce, Salzgärten, Erj. (Min.); gredice, široke jame, v katere se morska voda napeljuje, Vrt.; — 3) gredíca, die Stufe: kamenita g., C.; — pl. gredice, die Treppe, Cig., C., DZ.
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- ...
- 18
- Naslednja »
Število zadetkov: 343
Dostopnost