Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
administrácija -e ž (á) 
  1. 1. vodenje upravnih poslov; upravljanje, uprava: državna administracija; decentralizacija administracije / administracija premoženja / funkcionarji administracije organa za vodenje upravnih poslov
  2. 2. pisarniško poslovanje: vso administracijo vodi tajnica; sodna, šolska administracija
    // oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: šef administracije / zglasite se v administraciji
  3. 3. v Združenih državah Amerike izvršni organ, vlada
SSKJ
administratíva -e ž (ȋ) redko organ za vodenje upravnih poslov; administracija: to je naloga administrative
// žarg. oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: iz administrative so jo prestavili v proizvodnjo / prostovoljnega dela se bo udeležila tudi vsa administrativa
SSKJ
ávtopilót -a (ȃ-ọ̑) aer. naprava za avtomatično vodenje letala: avtopilot nadomešča posadko
SSKJ
blagájniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na blagajnike ali blagajno: vodenje blagajniškega dnevnika; blagajniški prejemek; pregledati blagajniško poslovanje / pripraviti blagajniško poročilo za občni zbor / blagajniško okence
 
adm. blagajniški maksimum najvišji dopustni znesek, ki se sme hraniti v blagajni
SSKJ
centralizírati -am dov. in nedov. (ȋ) združiti na enem mestu, usmeriti v center, osredotočiti: centralizirati državno upravo; centralizirati vodenje revolucionarnega gibanja
    centralizíran -a -o: centralizirana država; centralizirano planiranje gospodarstva
SSKJ
daljínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na daljino, daljavo: daljinski letalski rekord / daljinski plin plin, ki se dovaja po plinovodih; daljinsko vodenje rakete
 
fot. daljinski posnetek posnetek, napravljen s teleobjektivom
    daljínsko prisl.: daljinsko vklapljati in izklapljati
SSKJ
dogòn -ôna (ȍ ó) vodenje živine na določeno mesto: dogon živine na pašnik; dogon živine za odkup / teža živali ob dogonu
SSKJ
dríbling -a (ȋ) žarg., šport. vodenje žoge z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca; preigravanje: bil je mojster driblinga in točnih podaj / bliskoviti driblingi
SSKJ
drogóvje -a (ọ̑) več drogov, drogovi: železno drogovje / streha iz bambusovega drogovja
 
teh. krmilno drogovje drogovi v mehanizmu za vodenje stroja; vrtalno drogovje drogovi kot sestavni del vrtalne naprave; zavorno drogovje drogovi kot sestavni del mehanične zavore
SSKJ
gospodínjstvo -a (ȋ) 
  1. 1. opravljanje ali vodenje domačih, hišnih del: v rokah je imela vse gospodinjstvo; pomoč zaposleni ženi pri gospodinjstvu / ko je dobil plačo, ji je dal denar za gospodinjstvo življenjske stroške, potrebščine
    // elektrificirati gospodinjstvo uvesti, uvajati električne aparate, naprave v gospodinjstva
     
    šol. predmetni učitelj gospodinjstva gospodinjskega pouka
  2. 2. skupnost oseb, ki živijo in se hranijo skupaj: gospodinjstva naj se zgodaj oskrbijo z ozimnico in kurjavo; individualno, kolektivno gospodinjstvo / ločeno, skupno gospodinjstvo
SSKJ
individualízem -zma (ī) 
  1. 1. nazor, ki zelo poudarja pomen in interese posameznika, ne oziraje se na skupnost, družbo: izogibati se individualizma; pristaš individualizma
    // miselnost, ravnanje, ki izraža tak nazor: razširil se je nebrzdan individualizem; egoizem in individualizem / družinski, umetniški individualizem
  2. 2. individualno vodenje, upravljanje, zlasti proizvajalnih sredstev: gospodarski individualizem
    ♦ 
    filoz. etični individualizem nazor, da je najvišji cilj, največja vrednota samo posameznik; filozofski individualizem nazor, da obstaja samo posamezno bitje ali stvar
SSKJ
kolektíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kolektiv:
  1. a) kolektiven odstop vlade; kolektivna akcija; kolektivno vodenje ustanove / to so dosegli s kolektivnimi napori / igralci so pokazali dobro kolektivno igro; knjiga je kolektivno delo / kolektivna odgovornost, zavest / kolektivni dopust; potovati s kolektivnim potnim listom
  2. b) razred je ustanovil kolektivni fond za izlete / kolektivne dobrine; kolektivna zemlja
  3. c) biti navezan na kolektivno življenje / čebele so kolektivna bitja
    ♦ 
    ekon. kolektivna potrošnja potrošnja, ki se financira iz družbenih fondov ali proračunov; splošna potrošnja; jur. kolektivna pogodba sporazum med sindikalnim organom in gospodarsko zbornico o bistvenih vprašanjih delovnega razmerja med delavci in zasebnimi delodajalci; lingv. kolektivno ime samostalnik, ki označuje več predmetov iste vrste, skupno ime; polit. sistem kolektivne varnosti dogovor med več državami o medsebojni obvezni pomoči, če je katerakoli od njih ogrožena
    kolektívno prisl.: vlada je kolektivno odstopila; kolektivno sprejemati sklepe
SSKJ
kolektivízem -zma (ī) 
  1. 1. nazor, ki poudarja pomen in interese kolektiva, skupnosti: navdušen pristaš kolektivizma / ideje kolektivizma
    // miselnost, ravnanje, ki izraža tak nazor: duh kolektivizma se je vse bolj širil
  2. 2. kolektivno vodenje, upravljanje, zlasti proizvajalnih sredstev: boj za gospodarski kolektivizem / kolektivizem patriarhalne družbe
SSKJ
kománda -e ž (ȃ) 
  1. 1. kratek ustni ukaz, zlasti v vojski; povelje: na daleč je bilo slišati oficirjeve komande / ustaviti se na komando stoj!
    // pog. ukaz, povelje sploh: čakati na komando za odhod / dobili so komando, da se ne smejo upirati / ekspr. komanda je padla povelje je bilo izrečeno; odločeno je
    // ubogati mora na komando takoj, brez ugovorov
  2. 2. skupina vojaških starešin, ki (lahko) poveljuje vojaški enoti ali skupini enot; poveljstvo: komanda se s predlogom ne strinja; bataljonska, divizijska komanda; pren., pog. v službi smo dobili novo komando
     
    voj. komanda garnizona vojaška ustanova, odgovorna za skupne zadeve enot garnizona; komanda mesta do 1957 zaledna vojaška teritorialna enota
    // sedež take skupine vojaških starešin: zadržali so ga na komandi / ustavil se je pred komando
  3. 3. pog. pravica poveljevati vojaški enoti ali skupini enot; poveljstvo, poveljevanje: komando dati, izročiti najsposobnejšim; komando nad vojsko je prevzel general / priti pod komando zaveznikov
     
    pog. vso komando ima v svojih rokah vse vodi, o vsem odloča; pog. popolnoma je pod ženino komando v vsem se ji podreja
  4. 4. v nekaterih deželah oddelek, navadno vojakov ali zapornikov, za posebne naloge: delovna komanda; član taboriščne komande
  5. 5. nav. mn., teh. priprava ali del priprave za upravljanje, vodenje strojnih naprav: komande delujejo brezhibno; nožne, ročne komande / sistem dvojnih komand
SSKJ
kompjuterizírati -am dov. in nedov. (ȋ) uvesti računalnike, opremiti z računalniki: kompjuterizirati nadzor, proizvodnjo; pren. kompjuterizirati družbo
    kompjuterizíran -a -o: kompjuterizirano vodenje
SSKJ
konferánsa -e ž (ȃ) knjiž. besedilo, ki ga bere, govori vodja oddaje: konferansa je bila zelo duhovita
// najavljanje in komentiranje programa na prireditvi; vodenje oddaje: kdo bo prevzel konferanso
SSKJ
krmílen2 -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na krmilo ali krmiljenje: krmilni deli; krmilne in signalne naprave / premikati krmilno ročico / krmilno veslo / krmilni mehanizem; avtomatski krmilni sistem
♦ 
elektr. krmilna mrežica mrežica, ki uravnava prehod elektronov ali ionov v elektronki; navt. krmilni stroj stroj, ki premika krmilni mehanizem; strojn. krmilna gred gred, ki premika ventile pri motorjih z notranjim zgorevanjem; krmilno kolo; teh. krmilno drogovje drogovi v mehanizmu za vodenje stroja; zool. krmilna peresa peresa v repu ptice, s katerimi se pri letu obrača, dviga ali spušča
SSKJ
management -a [ménedžment(ẹ̑) v kapitalistični ekonomiki vodenje podjetja: visoko razvit management
// vodilni uslužbenci: vrhovni management
SSKJ
managerstvo in menedžerstvo -a [ménedžer-(ẹ̑) 
  1. 1. v kapitalistični ekonomiki sistem, v katerem je večina bistvenih odločitev zaupana managerjem: razvoj managerstva
  2. 2. publ. poslovno vodenje podjetja: neuspešno managerstvo; vprašanje managerstva se postavlja že nekaj časa / managerstvo v športu
SSKJ
mehanízem -zma (ī) 
  1. 1. skupek strojnih delov za uravnavanje, prenašanje gibanja, delovanja: izpopolniti, sprožiti, ustaviti mehanizem; mehanizem pisalnega stroja, ure; mehanizem za premikanje, zaviranje / krmilni, pogonski, prenosni mehanizem; pren. hoteli so biti ljudje, ne pa samo mehanizmi
    // publ., s prilastkom skupina organov z določeno funkcijo; aparat: menijo, da je človekov fiziološki mehanizem prirejen za toplo podnebje; gimnastične vaje ugodno delujejo na dihalni mehanizem
  2. 2. publ., s prilastkom kar omogoča, uravnava določeno delovanje, dejavnost: vodenje državnega mehanizma; potreben je enoten izvršilni mehanizem / sprostitev kreditnega, tržnega mehanizma; mehanizem cen
    // s prilastkom sistem, način: mehanizem mednarodne delitve dela; mehanizem produkcije / komedijski mehanizem tega dramatika se skoraj ne spreminja
    ♦ 
    nav. mn., psih. obrambni mehanizem vedenje, ravnanje človeka, ki je v neprijetnem duševnem, čustvenem stanju; teh. ročični, vijačni mehanizem
Število zadetkov: 57