Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
pred [poudarjeno prèd] predl.
I. z or.
1. mestovni prostorski vodnjak ~ magistratom; sedeti ~ hišo; zunaj ~ palačo
2. časovni ~ tremi urami; noč ~ torkom; jemati zdravila ~ jedjo; vrniti se ~ poldnevom; ~ ●dvemi leti pred dvema letoma
3. načinovni 100 metrov preteče ~ vsemi
4. vezljivostni strah ~ smrtjo; varen ~ dežjem; skrivati se ~ ljudmi; biti ~ tekmeci
II. s tož., v zvezi z navezno obliko préd..
1. smerni prostorski stopiti ~ mater; postaviti avto ~ izhod; poud. postaviti družino ~ vrata |izseliti iz stanovanja|; Ne postavljaj tega prédme, zastar. pred mé
2. vezljivostni uvrstiti se ~ favorita; zriniti se ~ vse druge
SSKJ²
preostánek -nka m (ȃ)
1. neporabljen, nerazdeljen, neopravljen del kake celote; ostanek: nekaj denarja je razdelil, preostanek pa je spravil v žep; preostanek vode je zlil nazaj v vodnjak / prijatelju je vrnil še zadnji preostanek dolga
2. nav. mn., navadno s prilastkom še obstoječi del, sestavina, element celote, ki ne obstaja več: ogledovali so si zanimive preostanke iz rimskih časov; preostanki preperelih kamnin / bele obleke so preostanek noše iz starih časov
SSKJ²
prevéšati -am nedov. (ẹ́)
delati, da kaj visi čez kaj: prevešati noge čez rob ležišča; prevešal se je čez vodnjak
    prevéšati se 
    1. prehajati iz vodoravnega v poševni položaj zaradi spremembe obtežitve: čoln se je prevešal na desno
    2. ekspr., v zvezi z v prehajati v kaj drugega: breg se tam preveša v dolino / pomlad se je že prevešala v poletje
SLA 2
pumpa
Glej:
SLA 2
rezervar
Celotno geslo Frazemi
rôka Frazemi s sestavino rôka:
bíti čístih rôk, bíti désna rôka kóga, bíti igráča v rôkah kóga/čésa, bíti igráčka v rôkah kóga/čésa, bíti na désno róko, bíti od rôk [kómu], bíti pri rôki, braníti se z rokámi in nogámi, čiste rôke, čístih rôk, dáti kómu oróžje v rôke, dáti rôko v ôgenj za kóga/kàj, délati kàj z lévo rôko, désna rôka, désna rôka ne vé, káj déla léva, do komólcev krvávih rók, držáti rôke krížem, držáti rôke v žêpih, držáti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, držáti vsè v svôjih rôkah, dvígniti rôko náse, iméti číste rôke, iméti do komólcev krváve rôke, iméti dvé lévi rôki, iméti kóga/kàj pri rôki, iméti krváve rôke, iméti pólne rôke déla, iméti prôste rôke [pri čém], iméti sréčno rôko [pri čém], iméti škárje in plátno v rôkah, iméti umázane rôke, iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, iméti vsè v svôjih rôkah, iméti zvézane rôke, iméti zvézane rôke in nôge, íti na rôke kómu, íti na róko kómu, íti z lévo rôko v désni žèp, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izbíti kómu oróžje iz rôk, iz drúge rôke, iz pŕve rôke, jemáti kàj z lévo rôko, kjér bóg rôko vèn molí, kot désna rôka, krêpko pljúniti v rôke, kupíti iz drúge rôke, kupíti iz pŕve rôke, léva rôka ne vé, kaj déla désna, lotévati se čésa z lévo rôko, lotíti se čésa z lévo rôko, mázati si rôke [s čím], méti si rôke, na désno róko, na lévo róko, na lévo róko omožêna, na róko se ženíti, na róko sta se vzéla, na róko živéti, naredíti kàj z lévo rôko, ne držáti rôk krížem, ne iméti čístih rôk, ne státi krížem rôk, ne umazáti si rôk s krvjó, odpráviti kóga z lévo rôko, opráti si rôke [kot Pilát], opráviti kàj z lévo rôko, ostáti čístih rôk, pásti v rôke pravíce, pljúniti v rôke, po pilátovsko si umíti rôke, polítika môčne rôke, položíti rôko náse, ponúditi kómu rôko, poročèn na lévo róko, poročíti se na lévo róko, postáti désna rôka kóga, postáti igráča v rôkah kóga/čésa, postáti igráčka v rôkah kóga/čésa, poštêno pljúniti v rôke, premágati kóga z lévo rôko, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pripeljáti kóga v rôke pravíce, príti v rôke pravíce, privêsti kóga v rôke pravíce, prosíti za rôko kóga, rôka pravíce, rôka rôko umíva, umázati si rôke [s čím], umázati si rôke s krvjó, umíti so rôke [kot Pilát], upírati se z rokámi in nogámi, vládanje z želézno rôko, vládati z želézno rôko, vodíti kóga/kàj z želézno rôko, z lévo rôko, z rokámi in nogámi, z želézno rôko, zaprosíti za rôko kóga, zvéza na lévo rôko, živéti iz rôk v ústa, živéti na rôkah, življênje iz rôk v ústa
Celotno geslo Frazemi
sléd Frazemi s sestavino sléd:
vsáka sléd je izgínila za kóm/čím, vsáka sléd se je izgubíla za kóm/čím
Celotno geslo Frazemi
sód Frazemi s sestavino sód:
dêbel kot sód, [glás] kot iz sóda, gláva [kóga] je kot sód, iméti glávo kot sód, iméti trébuh kot sód, izbíti sódu dnò, [kàkor] sód brez dnà, metáti kàj v sód brez dnà, natákati v sód brez dnà, pijàn kot sód, polníti sód(e) brez dnà, sedéti na sódu smodníka, sód smodníka, trébuh je kot sód, živéti na sódu smodníka
Celotno geslo Frazemi
sónce Frazemi s sestavino sónce:
bíti pod svobôdnim sóncem, bòj za prôstor pod sóncem, bojeváti se za [svój] prôstor pod sóncem, boríti se za [svój] prôstor pod sóncem, dežêla vzhajajóčega sónca, dobíti [svój] prôstor pod sóncem, iméti [svój] prôstor pod sóncem, iskánje prostóra pod sóncem, iskáti [svój] prôstor pod sóncem, nájti [svój] prôstor pod sóncem, pod svobôdnim sóncem, prôstor pod sóncem, svetíti se kàkor sónce, svetíti se kot sónce
Celotno geslo Sinonimni
spustíti -ím dov.
kaj premakniti z višjega mesta, položaja na nižjega
SINONIMI:
knj.izroč. pogrezniti, ekspr. znižati
GLEJ ŠE SINONIM: dovoliti, podaljšati, znižati
GLEJ ŠE: dvigniti, razstreliti
Pleteršnik
spustíti, -ím, vb. pf. 1) herab-, hinablassen, versenken; mrliča v jamo s.; — fällen (math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); navpičnico s., eine Senkrechte fällen, Žnid.; — s. kaj od cene, einen Rabatt geben, Cig.; — s. glas, die Stimme fallen lassen, Cig.; — s. se, niederwärts fahren, sich herabbegeben: v vodnjak se s.; sich in den Brunnen lassen; v rudnik se s., in den Schacht fahren; po vrvi s. se s tretjega nadstropja; na kolena s. se; auf die Knie fallen; — 2) gehen, laufen, fliegen lassen: kozla v zelnik s. = den Bock zum Gärtner machen, Cig.; psa s. na zajca; s. ladjo v morje; s. konju brzdo, dem Pferde die Zügel schießen lassen, Cig.; spuščen, locker gespannt, Guts.; s. puščico, den Pfeil abschießen; — fließen o. abfließen lassen: vodo na travnik s.; svojo vodo s., Urin ablassen, Cig.; kri s. komu, jemandem das Blut abzapfen; s. vino iz soda; — wachsen lassen: zrno gorčično spusti vejke velike, drevje spusti listje, kličice korenje spustijo v krilo zemlje, ogr.-Valj. (Rad); — s. jezo nad kom, den Zorn an jemandem auslassen; — s. se, sich in Bewegung setzen; počijte si malo tukaj pod drevesom, preden se dalje spustite, Ravn.-Valj. (Rad); s. se v tek, zu laufen anfangen; s. se za kom, jemandem nachstürzen; s. se v koga, gegen jemanden losfahren; velika riba spusti se proti Tobiju, Valj. (Rad); ne pusti svojega glasu pri nas slišati, da se nad te ne spuste srditi ljudje, Dalm.; — s. se v kaj, sich in etwas einlassen; s. se v pogovor, sich in ein Gespräch einlassen; prevzetno se spustiti s kom v pravdo, Bas.; s. se v pajdaštvo s hudobnimi ljudmi, Ravn.-Valj. (Rad); — 3) pogl. izpustiti; — (kar stoji pod 2), deloma morebiti nam. vzp-).
Celotno geslo Sinonimni
spúščati -am nedov.
kaj premikati z višjega mesta, položaja na nižjega
SINONIMI:
ekspr. nižati, knj.izroč. pogrezati
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik spuščati mehurčke
GLEJ ŠE: dvigati, ceniti2, prdeti, prdeti, razstreljevati
SSKJ²
sréd in srèd predl. (ẹ̄; ȅ)
star., z rodilnikom sredi2: sred polja so stali kozolci; vodnjak sred vasi / sred nas se je slabo počutil med nami / zbuditi se sred noči / ravno zdaj, sred dela me motiš
Celotno geslo Frazemi
stólček Frazemi s sestavino stólček:
báti se za stólček, bòj za stólček, ígra za stólček, potegováti se za stólček, spopád za stólček, stólček se máje kómu, stráh je kóga za stólček, tékma za stólček, trésti se za stólček, za stólček gré kómu
SLA 2
strešnica
SLA 2
studenček
SLA 2
studenčič
Celotno geslo Etimološki
studénec -nca m
Prekmurski
stǘdenec -nca m
1. studenec, izvir: Puteus Sztüdenecz KMS 1780, A8b; Sztüdenecz Kút KM 1790, 93(a); Kut; sztüdenecz KOJ 1833, 164; Jeli ſztüdenecz zedne lüknye vré ſzlatko i britko KŠ 1771, 750; Kako 'séden jelen setüje k-mrzlomi ſztüdenczi KM 1783, 2; pren. Jezus! ſztüdenecz veſzeljá KŠ 1754, 254; tak 'séja tebé düsa moja oh 'zivi ſztüdenecz KM 1783, 126; Sztüdenecz pravicze BKM 1789, 85; Ár te Ágnecz bode nyé pelal do ſivoucſega ſztüdencza SM 1747, 32; Ztejm dühovnim napitkom, Zcsiſztoga ſztüdencza tekocſom vodiczom BKM 1789, 161; bi'zim ktomi 'zitka ſztüdenczi KŠ 1754, 234; Tej ſzo ſztüdenczi brezi vodé KŠ 1771, 720
2. vodnjak: ſteroga oſzel, ali gyünecz eti vu ſztüdenecz notri ſzpádne KŠ 1771, 218
SLA 2
studenec
Glej:
Število zadetkov: 159