čéta -e ž (ẹ́)
1. osnovna vojaška enota iz več vodov: dodeljen je v prvo četo; komandir čete / inženirska, oklopna, zaščitna četa; četa za zvezo / visoki gost je pregledal častno četo
// mn. vojska, armada: redne čete so se pridružile upornikom; zasedbene sile so odpoklicale svoje čete; zavezniške čete
2. skupina ljudi, navadno urejena: po cesti korakajo čete vojakov; v četah gredo na delo / poveljnik gasilske čete / zbiranje terorističnih čet
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
Sinonimni
Urbanizem
Prekmurski
dólnasti tudi dólnjasti -a -o prid. nižinski: V-ti dôlnasztaj mesztaj voda za 2–3 mêszece de sze párila AIP 1876, br. 4, 5; dolnyaszta meszta szo 'ze pod vodôv AIP 1876, br. 5, 3
SSKJ²
Urbanizem
Urbanizem
Urbanizem
Urbanizem
Urbanizem
Geografija
Prekmurski
Farmacija
SSKJ²
línija -e ž (í)
1. nepretrgana vrsta točk; črta: potegniti linijo; ravna linija / knjiž. njegove risbe označuje nemirna, včasih pretrgana linija
// kar je temu podobno: dolga linija letečih ptic / tekli so v vijugasti liniji in streljali; pren., publ. izgradnja nove družbe se ne razvija po ravni liniji
2. kar ločuje, razmejuje; črta: prekoračiti linijo; mejna linija
3. navadno s prilastkom redna prometna povezava med določenimi kraji, proga: otvoritev nove linije / avtobusna linija Črnuče–Vič; ladijska linija; letalska linija Ljubljana–Zagreb; mednarodne linije; redne in občasne linije; linija v Južno Ameriko
4. sistem vodov skupaj z opremo za prenos informacij s pomočjo električne energije: graditi novo linijo; vzdrževati linije / kabelska ali podzemna linija; nadzemna linija; telefonska, telegrafska linija
// kar ta omogoča: motnje na liniji / medkrajevne, mednarodne linije / pog.: linija je prekinjena, zasedena zveza; za poročanje s svetovnega prvenstva bo na voljo osemdeset linij zvez; ostanite na liniji ne prekinite zveze, ostanite pri telefonskem aparatu / vroča linija telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; vroča telefonska linija vroča linija
5. teh. sistem naprav, strojev, ki omogoča popolnoma avtomatiziran delovni postopek: montirati linijo za polnjenje in zapiranje steklenic; proizvodnja pekovskih linij / proizvodna linija
6. voj. prvi, najbolj izpostavljeni del položaja: napasti nasprotnikovo linijo / obrambna linija / boriti se v prvi liniji; pren. v takratnem položaju je bil vsakdo bojevnik v prvi liniji
7. navadno s prilastkom oblika, podoba, videz: aerodinamične linije letala; elegantna linija avtomobila; moderna linija frizure; klasične linije kostima / pog. linija oblek je oprijeta obleke so oprijete / to je najbolj značilna linija v fiziognomiji njegove duševnosti poteza, črta
// obris, kontura: linija profila, nosu
// pog. vitko telo, postava: ima linijo; v teh letih ženske navadno že izgubijo linijo / zelo pazi na linijo trudi se, da se ne zredi / vitka linija
8. publ. smer, usmeritev, zlasti kake dejavnosti, politike: linija se je zdaj spremenila; določiti politično linijo; idejna, partijska, uradna linija; kreatorji nakažejo samo linijo mode za novo sezono; boj med dvema linijama v kulturnem gibanju / z oslabljenim pomenom: programska linija založbe se ne spreminja program / žarg., polit. biti na liniji v skladu z veljavno politično smerjo
9. knjiž., navadno s prilastkom tok1, potek: linija dejanja v drami; razstava kaže linijo slikarjevega razvoja / kompozicijska linija romana
10. potomstvo v zaporednih generacijah: španska linija rodu / moška linija moški potomci; potomci moškega; ravna linija osebe, ki po rojstvu neposredno ali posredno izhajajo drug od drugega; stranska linija osebe, ki po rojstvu izhajajo od skupnega prednika / po materini liniji je Slovenec njegova mati je Slovenka
● pog. iti na linijo odločnega odpravljanja napak začeti odločno odpravljati napake; ekspr. podpreti, premagati koga na vsej liniji popolnoma, v celoti; pog. vztrajati na liniji oportunizma v oportunizmu; publ. znajti se na isti liniji imeti skupni cilj; po liniji pog. naloge po partijski liniji partijske; pog. delati po politični liniji politično, v politiki; pog. iti na potovanje po privatni liniji privatno, ne službeno; pog. dobiti vstopnice po sindikalni liniji s posredovanjem sindikata; publ. ta boj v skrajni liniji koristi tudi mednarodnemu delavskemu gibanju nazadnje, končno; pog. narediti kaj po liniji najmanjšega odpora tako, da se porabi čim manjši trud ali vzbuja čim manjši odpor pri drugih
♦ glasb. melodična, pevska linija potek melodije, petja; navt. tovorna linija črta na boku ladje, ki kaže, koliko natovorjena ladja sme biti ugreznjena; obl. takrat je bila moderna A linija so bile moderne obleke, katerih zunanji obris je podoben črki A; H linija v modi vrečaste obleke; pravn. demarkacijska linija začasna meja med državami ali armadami, navadno po sklenitvi premirja; šah. linija vsaka od navpičnih vrst polj na šahovnici; kmet na b-liniji; šport. igra na liniji pri tenisu in badmintonu igra, pri kateri odbija igralec žogo z osnovne črte; vet. linija skupina živali določene vrste, ki ima moškega ali ženskega prednika izbranih genskih lastnosti
1. nepretrgana vrsta točk; črta: potegniti linijo; ravna linija / knjiž. njegove risbe označuje nemirna, včasih pretrgana linija
// kar je temu podobno: dolga linija letečih ptic / tekli so v vijugasti liniji in streljali; pren., publ. izgradnja nove družbe se ne razvija po ravni liniji
2. kar ločuje, razmejuje; črta: prekoračiti linijo; mejna linija
3. navadno s prilastkom redna prometna povezava med določenimi kraji, proga: otvoritev nove linije / avtobusna linija Črnuče–Vič; ladijska linija; letalska linija Ljubljana–Zagreb; mednarodne linije; redne in občasne linije; linija v Južno Ameriko
4. sistem vodov skupaj z opremo za prenos informacij s pomočjo električne energije: graditi novo linijo; vzdrževati linije / kabelska ali podzemna linija; nadzemna linija; telefonska, telegrafska linija
// kar ta omogoča: motnje na liniji / medkrajevne, mednarodne linije / pog.: linija je prekinjena, zasedena zveza; za poročanje s svetovnega prvenstva bo na voljo osemdeset linij zvez; ostanite na liniji ne prekinite zveze, ostanite pri telefonskem aparatu / vroča linija telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; vroča telefonska linija vroča linija
5. teh. sistem naprav, strojev, ki omogoča popolnoma avtomatiziran delovni postopek: montirati linijo za polnjenje in zapiranje steklenic; proizvodnja pekovskih linij / proizvodna linija
6. voj. prvi, najbolj izpostavljeni del položaja: napasti nasprotnikovo linijo / obrambna linija / boriti se v prvi liniji; pren. v takratnem položaju je bil vsakdo bojevnik v prvi liniji
7. navadno s prilastkom oblika, podoba, videz: aerodinamične linije letala; elegantna linija avtomobila; moderna linija frizure; klasične linije kostima / pog. linija oblek je oprijeta obleke so oprijete / to je najbolj značilna linija v fiziognomiji njegove duševnosti poteza, črta
// obris, kontura: linija profila, nosu
// pog. vitko telo, postava: ima linijo; v teh letih ženske navadno že izgubijo linijo / zelo pazi na linijo trudi se, da se ne zredi / vitka linija
8. publ. smer, usmeritev, zlasti kake dejavnosti, politike: linija se je zdaj spremenila; določiti politično linijo; idejna, partijska, uradna linija; kreatorji nakažejo samo linijo mode za novo sezono; boj med dvema linijama v kulturnem gibanju / z oslabljenim pomenom: programska linija založbe se ne spreminja program / žarg., polit. biti na liniji v skladu z veljavno politično smerjo
9. knjiž., navadno s prilastkom tok1, potek: linija dejanja v drami; razstava kaže linijo slikarjevega razvoja / kompozicijska linija romana
10. potomstvo v zaporednih generacijah: španska linija rodu / moška linija moški potomci; potomci moškega; ravna linija osebe, ki po rojstvu neposredno ali posredno izhajajo drug od drugega; stranska linija osebe, ki po rojstvu izhajajo od skupnega prednika / po materini liniji je Slovenec njegova mati je Slovenka
● pog. iti na linijo odločnega odpravljanja napak začeti odločno odpravljati napake; ekspr. podpreti, premagati koga na vsej liniji popolnoma, v celoti; pog. vztrajati na liniji oportunizma v oportunizmu; publ. znajti se na isti liniji imeti skupni cilj; po liniji pog. naloge po partijski liniji partijske; pog. delati po politični liniji politično, v politiki; pog. iti na potovanje po privatni liniji privatno, ne službeno; pog. dobiti vstopnice po sindikalni liniji s posredovanjem sindikata; publ. ta boj v skrajni liniji koristi tudi mednarodnemu delavskemu gibanju nazadnje, končno; pog. narediti kaj po liniji najmanjšega odpora tako, da se porabi čim manjši trud ali vzbuja čim manjši odpor pri drugih
♦ glasb. melodična, pevska linija potek melodije, petja; navt. tovorna linija črta na boku ladje, ki kaže, koliko natovorjena ladja sme biti ugreznjena; obl. takrat je bila moderna A linija so bile moderne obleke, katerih zunanji obris je podoben črki A; H linija v modi vrečaste obleke; pravn. demarkacijska linija začasna meja med državami ali armadami, navadno po sklenitvi premirja; šah. linija vsaka od navpičnih vrst polj na šahovnici; kmet na b-liniji; šport. igra na liniji pri tenisu in badmintonu igra, pri kateri odbija igralec žogo z osnovne črte; vet. linija skupina živali določene vrste, ki ima moškega ali ženskega prednika izbranih genskih lastnosti
Prekmurski
napájati -am nedov. napajati: v-zimi krave z-mlácsnov vodov trbe napájati AIP 1876, br. 2, 8; ali oſzla od jáſzeo i pela ga napájat KŠ 1771, 216; napuni jo zjeſziom i napájao ga je KŠ 1771, 96; Zmlejkom ſzam vaſz napájao KŠ 1771, 494; pren. ágnecza, ki náſz napája 'zivov vodouv KŠ 1771, 762; práva pitvina, Ktera 'zédne düsſe napája BKM 1789, 80; Sz. Kriſztusa tejlom me hráni, I zkrvjom napájaj BKM 1789, 376; tou je práznoſzti ſzvoje napájalo vſze národe KŠ 1771, 791
napájani -a -o napajan: Jezus z-csemérom, i z-jesziom napájani KM 1783, 73; je z-jeſziom napájani KM 1796, 109; zcsemérom, on je napájeni BKM 1789, 76
napájani -a -o napajan: Jezus z-csemérom, i z-jesziom napájani KM 1783, 73; je z-jeſziom napájani KM 1796, 109; zcsemérom, on je napájeni BKM 1789, 76
SSKJ²
napeljáva -e ž (ȃ)
1. načrtna namestitev žic, cevi, naprav za določeno delovanje, zlasti v stavbah: končati napeljavo; napeljava centralne kurjave, klimatskih naprav, telefona
♦ elektr. dvovodna napeljava ki je iz dveh vodov
// navadno s prilastkom sistem žic, cevi, naprav za določeno delovanje, zlasti v stavbah: napeljava v tej hiši je že zastarela / cevna, kabelska napeljava; električna, plinska, telefonska, vodovodna napeljava; kanalizacijska, toplovodna napeljava / podzemna, stropna napeljava
2. glagolnik od napeljati 3: to je bila zavestna napeljava v zmoto
1. načrtna namestitev žic, cevi, naprav za določeno delovanje, zlasti v stavbah: končati napeljavo; napeljava centralne kurjave, klimatskih naprav, telefona
♦ elektr. dvovodna napeljava ki je iz dveh vodov
// navadno s prilastkom sistem žic, cevi, naprav za določeno delovanje, zlasti v stavbah: napeljava v tej hiši je že zastarela / cevna, kabelska napeljava; električna, plinska, telefonska, vodovodna napeljava; kanalizacijska, toplovodna napeljava / podzemna, stropna napeljava
2. glagolnik od napeljati 3: to je bila zavestna napeljava v zmoto
Urbanizem
Betonske konst.
Prekmurski
oblejáti tudi oblijáti -jém dov. obliti: Najpo-gübelnêsi ji je de'zdz', steri ji z-vodôv oblejé palacse KAJ 1870, 57; szrcsna radoszt vselé obadvá sztarisa na tolko z-szkuzami oblejé KOJ 1845, 19; Naszlêdnye je z-oliom oblejéjo KAJ 1870, 81; i z-'sivimi ſzkuzami oblej ocsi moje KMK 1780, 105; Oblej mojo düso ſztvojom drágom vrejdnoſztyom KM 1783, 122; pren. Kaksa blôdnoszt I zlocsasztnoszt Je zemlo oblejála KAJ 1848, 102
oblejáni tudi oblijáni -a -o oblit: Po ſteri je teda zvoudov oblejáni ſzvejt prejſao KŠ 1771, 722; Steri je meo zláto kadilniczo i lado zákona oblijáno povſzoud zlátom KŠ 1771, 685
oblejáni tudi oblijáni -a -o oblit: Po ſteri je teda zvoudov oblejáni ſzvejt prejſao KŠ 1771, 722; Steri je meo zláto kadilniczo i lado zákona oblijáno povſzoud zlátom KŠ 1771, 685
Prekmurski
okóuli vzéti ~ vzèmem dov. obdati: Goſzpodár cslovik, ki je poſzádo goricze, i ſzplotom je je okouli vzéo KŠ 1771, 70; i okouli ſzo vzéli grob z-ſztrá'zov KŠ 1771, 97; Gda bi ga pa okouli vzéli vucseniczke KŠ 1771, 387; pren. steri ſze pa vu Goſzpodni vüpa, onoga dobrouta okouli vzeme SM 1747, 96; Zſterom ſzi veſz ſzvejt hüdi Okouli vzéo vezdáj BKM 1789, 21; Ino tvoja miloszt Mené okouli vzéla KŠ 1754, 246; Ali tam ga je kcsaſzi ſzvetloſzt okouli vzéla KM 1796, 124
okóuli vzéti ~ -a ~ -o tudi okólivzéti -a -o obdan, obkrožen: Záton je tak na vsze kraje z-vodôv okôlivzéti KAJ 1870, 108; cérkev, stera je z-sztenôv okôlivzéta bila KAJ 1870, 116; pren. Ár vu etom ſitki mi, ſzmertjom ſzmo okoli vzeti SM 1747, 78
okóuli vzéti ~ -a ~ -o tudi okólivzéti -a -o obdan, obkrožen: Záton je tak na vsze kraje z-vodôv okôlivzéti KAJ 1870, 108; cérkev, stera je z-sztenôv okôlivzéta bila KAJ 1870, 116; pren. Ár vu etom ſitki mi, ſzmertjom ſzmo okoli vzeti SM 1747, 78
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 29
Dostopnost