Zadetki iskanja
Prekmurski
priségnoti -em dov. priseči: csi nebi Robert Károli vörnoszt priszégnoti steli KOJ 1848, 43; ſterikoli priſzégne na czérkev KŠ 1771, 77; Ferdinánd na vogerszke pravice priszégne KOJ 1848, 76; Da ſzam priſzégno vu ſzrditoſzti mojoj KŠ 1771, 675; Kim je pa priſzégno KŠ 1771, 676; Szám Boug na to priſzégoje BKM 1789, 46; Priszégno, ka nigdár nede AI 1875, kaz. br. 8; Vojvoda, komi szo priszégnoli KOJ 1848, 7
Prekmurski
Prìvina -e m Pribina: da szo poganszki Moravci szvojega vojvoda po imeni Privino pretirali KOJ 1914, 98
Pleteršnik
Celotno geslo
Pohlin
]
Celotno geslo
Hipolit
Pleteršnik
vélik, velíka (določno: vę̑liki, vę̑lika), adj. groß; — velik dan je že, es ist schon voller Tag; — velik sneg, tief gefallener Schnee; — Groß-, Haupt-, Erz-, General-, Ober-, Hoch-; velika cesta, die Hauptstraße; veliki hlapec, der Oberknecht; velika dekla; veliki starejšina (pri svatovščini); veliki vojvoda, der Großherzog; veliki knez; veliki altar, der Hochaltar; velika maša, das Hochamt; veliki zbor, die Generalversammlung; velika izpoved, die Generalbeichte, Dol.; velika občina, die Hauptgemeinde, Levst. (Nauk); veliki trg, der Hauptplatz; velika država, der Großstaat, die Großmacht, Cig. (T.); veliki obrt, das Großgewerbe, Cig. (T.); veliki trgovec, der Großhändler; veliko gorovje, das Hochgebirge, Cig. (T.); velika pismena, die Majuskelschrift, Cig. (T.); veliki traven, der Mai, veliki srpan, der August; velika mati, die Schwiegermutter, C.; — veliki teden, die Charwoche; veliki četrtek, petek; velika nedelja, veliki ponedeljek, der Ostersonntag, der Ostermontag; velika (-íka, Dol.) noč, Ostern; Peter Veliki, Peter der Große; — (velìk, določno: velȋki, Tolm., Rez.); — velíkọ (redkeje vẹ̑likọ), viel; veliko dela; veliko lepši, viel schöner; viele: veliko delavcev, z veliko delavci; — odprite vrata na vę̑lici ("na velci = široko")! Mik.
Pleteršnik
Celotno geslo
Megiser
viuda -a/-e samostalnik moškega spola
Prekmurski
vlàški -a -o prid.
1. latinski: ki ſzo doubili Vlasko, ali Deacsko czejlo Biblijo KŠ 1771, A5a; i dá jo vo ſtámpati zVlaskimi, ali ſzi bojdi zDeacskimi piſzkmi KŠ 1771, A6b
2. italijanski: zonoga ſerega, kiſze zové Vlaski KŠ 1771, 371; Ár geto je Rim Vlaskoga orſzága náj vékſe meſzto KŠ 1771, 433; naj mi v-Vlaski orſzág plavamo KŠ 1771, 423; naj bole pa v Itálii, ali vlaskom orſzági KŠ 1771, 339
3. romunski, vlaški: Nyega sze tak presztrási Bazarád vlaski vojvoda KOJ 1848, 45
1. latinski: ki ſzo doubili Vlasko, ali Deacsko czejlo Biblijo KŠ 1771, A5a; i dá jo vo ſtámpati zVlaskimi, ali ſzi bojdi zDeacskimi piſzkmi KŠ 1771, A6b
2. italijanski: zonoga ſerega, kiſze zové Vlaski KŠ 1771, 371; Ár geto je Rim Vlaskoga orſzága náj vékſe meſzto KŠ 1771, 433; naj mi v-Vlaski orſzág plavamo KŠ 1771, 423; naj bole pa v Itálii, ali vlaskom orſzági KŠ 1771, 339
3. romunski, vlaški: Nyega sze tak presztrási Bazarád vlaski vojvoda KOJ 1848, 45
Pleteršnik
vòjd, vójda, m. der Vogt, Pot.-Cig., Jan.; selski v., der Dorfälteste, Pot.-Cig.; beraški v., der Bettelvogt, Pot.-Cig.; — iz vojvoda (?).
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
vójvoda, m. der Heerführer, der Feldherr; (nav. vájvoda; vǫ́jvoda, kajk.-Valj. [Rad]; vivoda, vivuda, Schönl.; viuda, Meg., Trub., Dalm.; prim. vevoda); — der Herzog, Jarn., Mur., Cig., Jan., nk.
Prekmurski
vòjvoda -e m vojvoda: Taksony Vojvoda KOJ 1848, 9; Zvolili szo szi tak Álmosa za prejdnyega Vojvoda KOJ 1848, 7
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
Vorenc
Celotno geslo
Megiser
vojvoda -a/-e samostalnik moškega spola
Besedje16
Prekmurski
zadéjvati -am nedov.
1. prizadevati: Niſcse vám naj ne zadejva vu bi'záji nájema KŠ 1771, 607; Svendi vojvoda, ki je okoli Tisze teliko hüda zadejvao KOJ (1914), 119
2. sitnariti, nagajati: i zadejvao je drügoj deczi KM 1790, 54
1. prizadevati: Niſcse vám naj ne zadejva vu bi'záji nájema KŠ 1771, 607; Svendi vojvoda, ki je okoli Tisze teliko hüda zadejvao KOJ (1914), 119
2. sitnariti, nagajati: i zadejvao je drügoj deczi KM 1790, 54
Prekmurski
zmìsliti zmíslim dov.
1. izmisliti si: Koholni; zmiszliti, kovati KOJ 1833, 163; Zmiſzli prouti Jezuſi, Tákso jálnoſzt BKM 1789, 41; Poganszki grozovitnik szi nekaj sztrasnejsega zmiszli KOJ 1845, 85; Bili ſzo, ki ſzo zmiſzlili: Právda je záto dána BKM 1789, 245; i tou ſzo na nyega zmiſzlili KM 1796, 122
2. iznajti: mline na kumpaj, stere je Belizár vojvoda zmiszlo KOJ (1914), 97
3. spomniti se, domisliti se: Nikaj nemore me ſzrcze zmiſzliti, Kaj bi dáo tebi BKM 1789, 78; ár ſzám, Ka ſzi cſinim, Niti ſzi ſzám ne zmiſzlim BKM 1789, 78; csi ſzi zmiſzlis ſzvoje ſztálnoſzti SŠ 1796, 51; ino nai ſze zmiſzli ſztoga, kaj od greiha prázen biti nemore TF 1715, 43; ino nai ſzi zmiſzli ztoga SM 1747, 42; Zmiſzli, kak velika te csáka ſztrahota KM 1783, 256; Dönok zmiſzli ſzi i tou BKM 1789, 324; Zmiſzlimo ſzi záto z-nebeſzka orſzága SŠ 1796, 131; té ſze naj zmiſzli ſzám vu ſzebi KŠ 1771, 545
zmíšleni -a -o
1. izmišljen: Vezdásnya csüda ſzo pa zmislena jálnoſzt KŠ 1754, 11b; Pokójnih lüdih szem i tá idejnye je zmisleno KOJ 1845, 97; tak prouti tomi nikaj nouvoga i zmislenoga vſzebi zdr'záva KŠ 1754, 5b; kotera iſztina pogléd májo modrouſzti vu zmislenoj pobo'znoſzti KŠ 1771, 607; Eſzi ſzlisijo poganſzki zmisleni Bogovje KŠ 1754, 10; Ár ſzmo nej zmodrouſztyov zmislene fabule naſzledüvali KŠ 1771, 718; pomoucs iscsejo vu zmislenih molitvaj KOJ 1845, 106; I vu ſzkopouſzti zmislenimi ricsmi bodo zvami tr'zili KŠ 1771, 719
2. iznajden, postavljen: Pitanya znaménya szo za premenyávanya glásza volo zmislena KOJ 1833, 10; Pitanya znaménya szo za premenyávanya glásza volo zmislena AIN 1876, 9
1. izmisliti si: Koholni; zmiszliti, kovati KOJ 1833, 163; Zmiſzli prouti Jezuſi, Tákso jálnoſzt BKM 1789, 41; Poganszki grozovitnik szi nekaj sztrasnejsega zmiszli KOJ 1845, 85; Bili ſzo, ki ſzo zmiſzlili: Právda je záto dána BKM 1789, 245; i tou ſzo na nyega zmiſzlili KM 1796, 122
2. iznajti: mline na kumpaj, stere je Belizár vojvoda zmiszlo KOJ (1914), 97
3. spomniti se, domisliti se: Nikaj nemore me ſzrcze zmiſzliti, Kaj bi dáo tebi BKM 1789, 78; ár ſzám, Ka ſzi cſinim, Niti ſzi ſzám ne zmiſzlim BKM 1789, 78; csi ſzi zmiſzlis ſzvoje ſztálnoſzti SŠ 1796, 51; ino nai ſze zmiſzli ſztoga, kaj od greiha prázen biti nemore TF 1715, 43; ino nai ſzi zmiſzli ztoga SM 1747, 42; Zmiſzli, kak velika te csáka ſztrahota KM 1783, 256; Dönok zmiſzli ſzi i tou BKM 1789, 324; Zmiſzlimo ſzi záto z-nebeſzka orſzága SŠ 1796, 131; té ſze naj zmiſzli ſzám vu ſzebi KŠ 1771, 545
zmíšleni -a -o
1. izmišljen: Vezdásnya csüda ſzo pa zmislena jálnoſzt KŠ 1754, 11b; Pokójnih lüdih szem i tá idejnye je zmisleno KOJ 1845, 97; tak prouti tomi nikaj nouvoga i zmislenoga vſzebi zdr'záva KŠ 1754, 5b; kotera iſztina pogléd májo modrouſzti vu zmislenoj pobo'znoſzti KŠ 1771, 607; Eſzi ſzlisijo poganſzki zmisleni Bogovje KŠ 1754, 10; Ár ſzmo nej zmodrouſztyov zmislene fabule naſzledüvali KŠ 1771, 718; pomoucs iscsejo vu zmislenih molitvaj KOJ 1845, 106; I vu ſzkopouſzti zmislenimi ricsmi bodo zvami tr'zili KŠ 1771, 719
2. iznajden, postavljen: Pitanya znaménya szo za premenyávanya glásza volo zmislena KOJ 1833, 10; Pitanya znaménya szo za premenyávanya glásza volo zmislena AIN 1876, 9
Število zadetkov: 42
Dostopnost