Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
tŕd -a -o tudi prid., tŕši (ȓ ŕ)
1. ki se pod pritiskom ne udere, vda (rad): trda blazina, postelja / trd živalski oklep / hoditi po trdem snegu; trda, uhojena pot / ekspr. spati na trdih tleh / trdi svinčnik ki tudi ob večjem pritisku dela manj vidno črto
// ki se ne da (rad) raziti, obdelovati: trda kamnina; trda skala; trd kot beton
// ki se ne da (rad) gnesti, oblikovati: trda snov; trdo testo / ta zemlja je še trda se še ne da (rada) obdelovati / trdi in mehki klobuki
// ki se ne da (rad) rezati, gristi: trd kruh, sir; trda lupina jabolka; trda skorja; trdo meso starih živali / sadje je še trdo še ni sočno, zrelo
2. ki daje pri dotiku, prijemu občutek neugodja: trd ovratnik; trdo poškrobljeno platno; trdo sukno; trdo usnje / trda dlaka / trda, raskava koža na dlaneh
3. ekspr. manj gibljiv, težko gibljiv: ima trde prste; trdo koleno / trd volan / biti ves trd od mraza, strahu / biti trd kakor mrlič negiben, tog
// ki ne izraža, kaže lahkotnosti: trdi gibi; trda hoja / trd izgovor tujih besed / trd ritem
4. nav. ekspr. ki prinaša trpljenje, težave: to so bili trdi časi; trda stvarnost / trdo življenje / trd boj; do tja je še več ur trde hoje naporne; trdo delo težko, težaško / trda preizkušnja huda, težka
5. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: trd stisk roke; trd udarec po mizi / star. trd spanec trden / knjiž. trda revščina huda, velika / zunaj je trda tema popolna; ekspr. delati do trde noči; knjiž. letos je trda zima huda, zelo mrzla / knjiž.: trde barve močne, izrazite; trda svetloba / trda droga vsako močno mamilo, ki povzroča hitro odvisnost, lahko tudi smrt
6. ekspr. strog, neprizanesljiv: trd, a pravičen mož; biti trd do otrok, z otroki / trd značaj / trda očetova roka / trda pravica / trda kazen
// neuklonljiv, nepopustljiv: trd, neprijazen človek / kljub mučenju je ostal trd in ni ničesar izdal / trd kmet
7. nav. ekspr. ki ne vsebuje, izraža prijaznosti, naklonjenosti: reči kaj s trdim glasom; trd pogled; trde besede / na obrazu so se mu prikazale trde poteze; njegove oči so ostale trde in mrzle
8. nav. ekspr. neobčutljiv, brezčuten: sčasoma je postal trd, nič več ga ni prizadelo
● 
ekspr. to besedilo bo za prevajalca trd oreh je težko prevedljivo; ekspr. streti trd oreh rešiti težko, neprijetno stvar; trdi pristanek letala pristanek, pri katerem se letalo lahko razbije, poškoduje; pog., ekspr. gostje so že trdi pijani, vinjeni; ta jezik je trd ima sorazmerno malo samoglasnikov; jezik pripovedi je okoren, trd slovnično, stilno neizoblikovan; nizko ranjenec je že trd mrtev; ekspr. učenec je trde glave, ima trdo glavo se težko uči; šport. žarg. trda igra neobzirna, zelo borbena igra; ekspr. ima trdo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden; ekspr. on potrebuje trdo roko odločno, dosledno vodstvo; ekspr. vladati s trdo roko odločno, s silo, nasiljem; ekspr. iti skozi trdo šolo življenja imeti težko življenje; pog. štedilnik na trdo gorivo trdno gorivo; on je trdega srca, ima trdo srce je neusmiljen, neprizanesljiv
♦ 
agr. trdi sir zorjen sir z manjšim odstotkom vode v brezmastni snovi; trdo vino vino, ki vsebuje veliko kisline, čreslovine, navadno tudi več alkohola; anat. trda mrena zunanja ovojnica centralnega živčevja; trdo nebo sprednji, koščeni del neba; fot. trdi negativ negativ, ki nastane pri predolgo časa trajajoči osvetlitvi ali predolgo časa trajajočem razvijanju; trda gradacija ostro prehajanje od bele barve v črno brez vmesnih sivih tonov; glasb. trdi zastavek zastavek, pri katerem sta glasilki tesno skupaj; jezikosl. trdi l [ł] l, izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev na mehkem nebu; trdi znak osemindvajseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk; kem. trda voda voda, ki vsebuje raztopljene kalcijeve in magnezijeve soli; kor. trdi copatki za ples na prstih prilagojeno obuvalo s trdo kapico in podplatom; les. trdi les les z razmeroma veliko gostoto; med. trdi čankar razjeda s trdimi robovi, značilna za prvi stadij sifilisa; metal. trdi svinec svinec, ki mu je dodan antimon; trde kovine kovine z veliko trdoto; pravn. trdo ležišče nekdaj poostritev prestajanja zaporne kazni ali ukrep med kazensko preiskavo, po katerem mora kaznjenec, preiskovanec spati na golih deskah; rač. trdi disk naprava z elektronsko opremo in vrtečo se magnetno ploščo za shranjevanje informacij; teh. trdi lot ali trda spajka lot ali spajka z visokim tališčem; tisk. knjiga s trdimi platnicami s platnicami iz debelejše lepenke
    trdó tudi tŕdo prisl.:
    trdo se bojevati za kaj; trdo delati; trdo odgovoriti; trdo ravnati s kom; trdo stopati po sobi; trdo udariti po mizi; trdo zapreti vrata / trdo kuhano jajce jajce z zakrknjenim rumenjakom; trdo vezana knjiga knjiga, vezana v trde platnice
     
    oče je svoje otroke trdo držal bil je zelo strog z njimi; star. hoditi trdo za kom tik, tesno
    tŕdi -a -o sam.:
    ekspr. trda bo za kmete težko bodo živeli; ekspr. trda mi gre za denar primanjkuje mi denarja; ekspr. trda mu prede težko živi; je v neprijetnem, nevarnem položaju; spati na trdem; v trdo kuhano jajce jajce z zakrknjenim rumenjakom; udaril ga je z nečim trdim
Vorenc
trpežljiv1 prid.F2, patibilis, -letarpeṡhliu, dober h'tarplenîu; patienspotarpeṡhliu, volan, tarpeṡhliu
SSKJ²
ukléščiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
narediti, da pride kaj v položaj, ko se zaradi stiska z dveh ali več strani ne more več premikati: drozg uklešči trde plodove v razpoko in jih drobi s kljunom; ukleščiti roko, zapestje; z nogami mu je ukleščil trup in ga začel stiskati; ukleščiti koga med kolena; brezoseb. voznika je ukleščilo med sedež in volan / korenine so ukleščile skalo; ekspr. sneg je ukleščil dolino
● 
ekspr. tesnoba ji je ukleščila prsni koš začutila je veliko tesnobo; ekspr. ukleščiti sovražno četo obkoliti jo z dveh ali več strani
    ukléščiti se 
    priti v položaj, ko zaradi ožine, stisnjenja z navadno dveh strani ni mogoče nadaljnje premikanje, vrnitev v prvotno lego: deblo se je ukleščilo med skale; noga se mu je ukleščila v špranji
     
    med., vet. pri kili se črevo uklešči; žolčni kamen se uklešči v žolčevodu
    ukléščen -a -o:
    med razbitine avtomobila ukleščen voznik; ukleščena kila
Pravopis
ukléščiti -im dov. -en -ena; ukléščenje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ koga med kolena; ~ roko; poud. Led je ukleščil ladjo |uklenil|; brezos. Voznika je ukleščilo med sedež in volan
ukléščiti se -im se (ẹ́ ẹ̑) Deblo se je ukleščilo med skale
Celotno geslo Sprotni
vèčopravílni pridevnik
    1. ki je namenjen za izvajanje več različnih opravil (hkrati) SINONIMI: multifunkcijski
    2. ki je v zvezi z napravo, pripravo, ki lahko izvaja več različnih opravil (hkrati) 
SSKJ²
volán1 -a m (ȃ)
krmilo, zlasti pri motornem vozilu: obračati, preprijeti volan; zasukati, zavrteti volan v desno; volan avtomobila, traktorja / zakleniti volan
 
ekspr. prepustiti volan sopotniku vožnjo vozila z volanom; ekspr. za volanom je bila ženska vozila je; ekspr. dvajset let sedeti za volanom biti (poklicni) voznik
 
aer. volan delu nesklenjenega obroča podoben del krmilne naprave velikih letal; šport. volan boba
SSKJ²
volán2 -a m (ȃ)
nabran ali naguban okrasni kos blaga, našit na posamezne dele zlasti ženske obleke, naborek: prišiti volane na krilo; zavese z volani
Pravopis
volán1 -a m (ȃ) ~ avtomobila; poud. dvajset let sedeti za ~om |biti (poklicni) voznik|
Pravopis
volán2 -a m (ȃ) naborek
Celotno geslo Sinonimni
volán1 -a m
GLEJ SINONIM: krmilo1
GLEJ ŠE: voziti
Celotno geslo Sinonimni
volán2 -a m
nabran ali naguban okrasni kos blaga, našit na posamezne dele zlasti ženske oblekepojmovnik
SINONIMI:
naborek, volana, nar. garnira, knj.izroč. nabirek, knj.izroč. nabor, knj.izroč. nabornica, knj.izroč. nabranec, ekspr. volanček, ekspr. volanica
Celotno geslo Etimološki
volȃn -a m
Besedje16
volan gl. voljen ♦ P: 20 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TC 1575, DB 1578, DB 1584, DC 1584, DM 1584, TtPre 1588, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595)
Celotno geslo Kostelski
volanvȯˈlaːn -a m
SSKJ²
volánček -čka m (ȃ)
manjšalnica od volan, naborek: prišiti volančke; obleka z volančki
SSKJ²
volánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na volan, krmilo, zlasti pri motornem vozilu: volanski mehanizem; volanski obroč; volanski pokrov / volanska ključavnica ključavnica za zaklepanje volana
Celotno geslo Pohlin
voljan [voljȃn] pridevnik

voljen, tj. ki ima voljo, je pripravljen za kaj

PRIMERJAJ: voljen

Vorenc
voljan1 prid.F8, aequanimuspoterpeshliu, kroták, krotkiga ſerzá, volán; obsequivolán, inu pokoren biti, poſluṡhiti; obsequiumſluṡhba, volnu poſluṡhenîe; patienspotarpeṡhliu, volan, tarpeṡhliu; patientia, -aepotarpeṡhlivoſt, volnu potarplenîe; promptus, -a, -umperpravlen, volán; sufferentiavolnú tarplenîe; volensrad, volán, volnú, kateri hozhe
Vorenc
voljan2 prid.F4, liquesceremehkú, ali volnú ſturiti; macerareṡmadleti: v'vodi namozhiti, morb, ali volnu, ali mehku ſturiti; malaceus, -a, -ummekák, volán; relentescereṡupèt volnú, ali mehku poſtati
  1. voljnejši promptiorvolneiſhi
Svetokriški
voljan -ljna prid. 1. voljan, vdan: aku sapoveish de moja dusha ſe ima lozhit od teleſſa, ſim volan im. ed. m, inu perpraulen ǀ vſim sapuvidam ſvoje Priorze volna im. ed. ž, inu pokorna je bila 2. prostovoljen: yh pele v' Paradish tiga Svetiga Kloshtra, is kateriga ſverajo shtery shlahtni ſtudenizi, namrezh te shtery Svete oblube, pokorszhina, volnu im. ed. s bushtvu, zhiſtoſt, inu Klauſura ǀ Ah letu pride od ſame volne rod. ed. ž dobrute boshie ǀ G.c Bug skuſi ſvojo volno tož. ed. ž dobruto nas je odlozhil od teh nevernih ǀ bodimo niemu volni im. mn. m, inu pokorni ves voljni vesoljni, celoten: vus volni im. ed. m svejt ſe zhudi, ter pravi ǀ vezh sta vredna ta dva danara, tu je ta zhloveska, inu Boshja natura Christuſa Iesusa ſynu Boshiga, katere ſe najdeio v'S. Rus. T. kakor vus uolni im. ed. m ſuejt ǀ letu tudi je bilu pogublejne vſiga volniga rod. ed. m ſvèta ǀ veliku veſselje je perneslu vſimu volnimu daj. ed. m ſvejtu ǀ s'eno ſamo beſedo je stuaril vus volni tož. ed. m ſvejt ǀ Veſselili ſe ſo Adam, inu Eva, Kateri vus volni tož. ed. m zhloveski Spol s'kusi nijh pregreho, inu nepokorshino v'pogublejne ſo bilij perpravili ǀ Enimu drugimu sapovej s'uodò vus'volni tož. ed. m ſvejt potopiti, inu konzhati
Število zadetkov: 70