njìhov -a -o svoj. zaim.
1. njihov, izraža svojino skupine bitij, oseb: övék (nyihov) AIN 1876, 34; ino ſzo nyihov gvánt práli SM 1747, 31; szo nyihovo zemlo oszvojili KOJ 1848, 7; Od ſzviny nyihovi KŠ 1771, 24; naj odide 'znyihovih krajin KŠ 1771, 27; varasé nyihove szi razvrgao TA 1848, 7; Jezus vucsécſi vu ſzpráviſcsaj nyihovi KŠ 1771, 12
2. izraža splošno pripadnost tej skupini: i ogen nyihov ſze ne vgaſzi KŠ 1754, 145; geto je od Bogá nyihov Jezik zmejsani KOJ 1833, IX; kákſaje nyihova zla volja TF 1715, 28; ſtero je nej nyihova, nego Kriſztuseva, cséſzt KŠ 1754, 12; Vsze povszéd ſze ſzvejti, Nyihova rejcs veszéla BKM 1789, 2b; vnogi ſzo znáſz, ſterim nyihovo vreime nepernáſſa tou ſzebov TF 1715, 7; Ka razlocsáva Nyihovo notrejsnye i vünejsnye delo KŠ 1754, 92; ár je nyihovo Králeſztvo nebeſzko KŠ 1771, 13; vönie verzi za nyihovoga pregresenyá vollo TF 1715, A7b; po nenávednoſzti, vterditoſzti nyihovoga ſzerczá SM 1747, 7; naj ſze i ti nyé 'znyihovoga piszma vcsis KŠ 1754, 9b; geto ſztoga nyihovoga dela ſzhája eto, dabi ſz. piſzmo nebi bilou popolno KŠ 1771, A3a; Da Boug krüh do nyihove ſzmerti TF 1715, 28; Zrok ete nyihove Dühovne velike ſzlepoſzti TF 1715, 4; Czaszar sze zaprvá nyihove neprestetlive vno'sine zboji KOJ 1848, 9; 'selejo, ka bi nyihov Jezik polübili KOJ 1833, VIII; ino za nyihovo voljo da nám nai nezadersi TF 1715, 29; na nyihovo videjnye v-Nébo je zasztoupo KM 1783, 52; Ar, csi odpüſztite lidém preſztoplenyé nyihovo KŠ 1771, 19; da niſcse vu nyihovoj cſiſztoucſi nemore dvojiti KŠ 1771, A3b; 'zelejo znyihovim ponácsisanyem podsztavo zdignoti AI 1875, kaz. br. 2; vſze grejhe kcsaſzi 'znyihovov kaſtigov vréd KŠ 1754, 135; akoſze ſznyihovi greihov oſzlobodio TF 1715, 35; Ar on to lüſztvo zvelicſi od nyihovi grehov SM 1747, 10; ár on zvelicsa lüſztvo ſzvoje od grejhov nyihovi KŠ 1754, 99; koterimkoli nyihove greihe odpüſztite TF 1715, 34; grehe nyihove je nei racsunal SM 1747, 16; i neradi nyihove zapouvidi gori jemlémo KŠ 1754, 32; I vido je Jezus miſzli nyihove KŠ 1771, 28; Csi pa ne odpüſztite lidém preſztoplenyá nyihova KŠ 1771, 19; ino vu nyihovi ſzerczáj lübézen pobuditi SIZ 1807, 8
3. izraža sorodstveno ali družbeno razmerje: ino bodem nyihov Bog, i onih moih ſzinove SM 1747, 18; Nyihov zvelicſitel ſzám ſzi BKM 1789, 4; etoj velikoj nevôli je nyihov lastiven sin zrok bil BJ 1886, 9; od ki ſzmo vkradnoli, ali nyihovoj 'zlájhti KŠ 1754, 53; Sto ſzo nyihovi Otroczi KŠ 1754, 31; Vnougi, kak i nyihovi trijé Kapitánje KOJ 1848, 9; nego i ednoga nyihovih vojov vlouvo KOJ 1848, 8; tak, da ſze zdaj nám nyihovim ſzinom ſzkumina KŠ 1771, 4a; záto jih more lübiti, kakti nyihove najvékse dobrotlivnike AIN 1876, 9
4. izraža izhajanje od česa: drevje .. na nyuvi vekaj so spevne ftice gnezdile BJ 1886, 25
Zadetki iskanja
Prekmurski
Pleteršnik
poslẹ̑dnji, adj. der Letzte; p. dan, poslednja volja; na poslednje: kar sem ga na poslednje videl, seit ich ihn zuletzt gesehen, Jurč.; tudi: pọ̑slednji, Trub.
Pleteršnik
predrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. 1) durchreißen, durchbrechen; voda je jez predrla; zid, vrata p.; danka predrta! unersättlicher Vielfraß! Dol.; — durchbohren: p. koga z mečem; trebuh komu s sulico p.; — predrt, mit einem Leibschaden behaftet, C., Dalm.; — (fig.) to mi je srce predrlo; — (ein Geschwür) aufstechen; p. tvor; — p. se, sich durch einen Riss öffnen, sich aufreißen; jez se je predrl, der Damm ist ausgebrochen, Cig.; led se je predrl, das Eis ist eingebrochen, Cig.; aufbrechen (von Geschwüren): tvor se mi je predrl; — 2) hindurchdringen; svinčenka ni predrla, Cig.; voda je v hlev predrla, das Wasser ist in den Stall eingedrungen, Cig.; p. skozi vrste sovražnikov, durch die Feinde brechen, Cig.; tihi um, dobra, sveta volja najpred do resnice predereta, Ravn.-Valj. (Rad); — 3) predrt, = presnet, verwünscht, verdammt; predrta reč! Z.; dekle mu je predrto všeč, SlN.
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
samọ̀č, adv. = samo, nur: s. vino piti, Cig.; (sámoč) BlKr.-DSv.; ne samoč (samuč) — temveč tudi, Meg., Krelj, Trub., Dalm.; nikar le samoč ("samuč") z vodo, temveč z vodo in krvjo, Dalm.; — außer, (samuč) Meg.; ne jedo, s. da se umijejo, Dalm.; nihče nẹ́ dober, s. le sam edini Bog, Dalm.; nikar en lasec od naše glave ne more pasti, s. ako je božja volja, Trub. (Post.); nesmo tam obenega človeka našli, s. konjče in osle, Kast.
Pleteršnik
samopášən, -šna, adj. 1) zügellos herumschweifend: samopašna živina, Z.; (pren.) samopašne oči, Z.; — zügellos, zuchtlos, ausgelassen, Jarn., Cig., Jan., Lašče-Levst. (Zb. sp.); samopašni kozli na levici, Jap. (Prid.); samopašna volja, C.; samopašno živeti, Cig.; samopašno veselje, ausschweifende Freude, Cig.; — eigensinnig, Mik.; — 2) selbstsüchtig, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Kr.; samopašna druhal, zadovoljna, da se le njej dobro godi, Str.
Svetokriški
samovolja -e ž lastna volja: sazhne hudizha urshoh dellat, rekozh de on je jo omotil, de ſi lih per temu on nej kriviz, ampak nje ſamavola im. ed. ž, inu nepokorshina, inu nje hude shelje (I/2, 196)
Svetokriški
samovoljnost -i ž lastna volja: Gdu tedaj ijſzhe G. Boga premagat, inu ranit? … Nasha nepokorszhina, inu ſamavolnoſt im. ed. ǀ miloſt Boshja nej urshoh, ampak samavolnoſt im. ed. tiga zhloveka ǀ ali vener ſamovolnoſt im. ed. ta lepi ſad pomorij ǀ ſanikornoſt,c samavolnoſtc im. ed. ſturj pot tem vſakadainem greham ǀ Zhe ſi pregreshil is tvoje hudobne ſamovolnoſti rod. ed. ǀ s'kuſi Samovolnoſt tož. ed., inu terdouratnoſt teh greshnikou ǀ Variteſe de ſe nebote shenili, inu moshile po vashi ſamavolnoſti mest. ed.
Pleteršnik
sníti se, snídem se, vb. pf. 1) zusammenkommen, sich versammeln; sešli smo se; s. se (s kom), sich treffen, zusammentreffen; na cesti sva se sešla; — 2) ausfallen: na dobro s. se, Cig.; snidi se volja tvoja, es geschehe dein Wille! Mik.; dobro se je za mene sášlọ, Svet. (Rok.); — ne s. se, sich nicht vereinigen lassen, Cig.
Pleteršnik
Besedje16
svojevolja (svoje volja) sam. ž ♦ P: 1 (TL 1567); sam. ž ♦ P: 1 (TkM 1579); (svojevolja/svoje volja) sam. ž ♦ P: 1 (TPo 1595)
Prekmurski
tàk prisl.
1. tako, izraža način dejanja: Szvéti Pavel na pervom táli tak právi, kaje TF 1715, 3; cslovecsánſzka natúra naſſa, tak je pogublena TF 1715, 19; Düſſevno mleiko, kakoſze tak od ſzvétoga Pavla zové TF 1715, 6; Dal nam siveti, dabi ſze tak Imé moglo dicsiti ABC 1725, A6b; zakai tak dugo ABC 1725, A8a; ino kai bi ſze tak po táksoi Vöri zvelicsali SM 1747, 40; Teilo jeimo, piémo, i tak te Nebeſzki Zálog knám vzememo SM 1747, 40; On ſze je hüdoube, tak dalecs ogibao KŠ 1754, 114; ka ſze Nouvoga Zákona knig doſztája, tak ſze ſzprvim ſz. Apostolov piſzmom gliha KŠ 1771, A3b; ár ſze tak doſztája náj ſzpuniti vſzo praviczo KŠ 1771, 10; vcsino je tak KŠ 1771, 6
2. izraža visoko stopnjo: csi ga tak zbijemo, da more mrejti KŠ 1754, 38; 'Zena ga tak proszla, naj osztáne AI 1875, kaz. br. 7
3. izraža pritrditev: Toje zaiſztino tak TF 1715, 21; vaſſe gúcsanye naj bou tak, tak KŠ 1754, 18; Bojdi pa rejcs vaſa tak, tak KŠ 1771, 753; tak ti bojdi KŠ 1771, 25
4. v zvezah: tak – kak tako kot: tak zmoskim, kak 'zenſzkim, ſzpoulom necsiſzto 'ziveti KŠ 1754, 42; q tak, kak kv: Quintilius AIN 1876, 7;
tak – kako tako kot: Boidi volja Tvoja kako vnébi tak i na zemli TF 1715, 25; Tak kako je mené moi zvelicſitel návcſo TF 1715, 25; kako vnébi, tak i na zemli ABC 1725, A4b; kako vu nébi, tak i na zemli SM 1747, 44; Liki v-Ádami vſzi mérajo, tak i v Kriſztuſi ſze vſzi o'zivéjo KŠ175, 141; Mámo oboujega dvoujega, tak Sztároga, kak Nouvoga Zákona exempláre KŠ 1771, A3b; kako je vu nébi, tak i na zemli KŠ 1771, 18;
ravno tak prav tako: glih rávno tak i on ſzvéti Pavel predkláda TF 1715, 7; rávno tak je ta ſzmert na vſze lüdi preik prisla SM 1747, 7; ſzkoro rávno tak ne vej, liki zdaj narodjeno dejte KŠ 1771, A7b; i tebi rávno tak za toga zroka, vroké dáni KŠ 1771, A7b; Kakkoli, tak rávno 'selej dusa moja KM 1783, 2; Glih rávno tak i ete nas mladénecz je mogao SIZ 1807, 5; Rávno je tak pri nôvi mertükaj AI 1875, kaz. br. 6;
či glih – tak čeprav tako: Ino csi glih bi jasz hodil, tak ſze dönok nezboim ABC 1725, A8b
5. torej: Tak nemore náz zvelicſati TF 1715, 19; Jeli je tak nej zlobodno prſzegati KŠ 1754, 18; Ka ti tak fali KŠ 1754, 9a; Premiſzli tak, voren Krſztsenik KŠ 1771, A7b; Zapovej tak ſztrá'ziti te grob KŠ 1771, 97; I pitali ſzo ga: ka ſzi tak KŠ 1771, 265; rázumno ſzrczé mores tak meti BKM 1789, 7; nej je spot tak za nász, csi tak zacsnemo kaj vcsiti KOJ 1833, V
1. tako, izraža način dejanja: Szvéti Pavel na pervom táli tak právi, kaje TF 1715, 3; cslovecsánſzka natúra naſſa, tak je pogublena TF 1715, 19; Düſſevno mleiko, kakoſze tak od ſzvétoga Pavla zové TF 1715, 6; Dal nam siveti, dabi ſze tak Imé moglo dicsiti ABC 1725, A6b; zakai tak dugo ABC 1725, A8a; ino kai bi ſze tak po táksoi Vöri zvelicsali SM 1747, 40; Teilo jeimo, piémo, i tak te Nebeſzki Zálog knám vzememo SM 1747, 40; On ſze je hüdoube, tak dalecs ogibao KŠ 1754, 114; ka ſze Nouvoga Zákona knig doſztája, tak ſze ſzprvim ſz. Apostolov piſzmom gliha KŠ 1771, A3b; ár ſze tak doſztája náj ſzpuniti vſzo praviczo KŠ 1771, 10; vcsino je tak KŠ 1771, 6
2. izraža visoko stopnjo: csi ga tak zbijemo, da more mrejti KŠ 1754, 38; 'Zena ga tak proszla, naj osztáne AI 1875, kaz. br. 7
3. izraža pritrditev: Toje zaiſztino tak TF 1715, 21; vaſſe gúcsanye naj bou tak, tak KŠ 1754, 18; Bojdi pa rejcs vaſa tak, tak KŠ 1771, 753; tak ti bojdi KŠ 1771, 25
4. v zvezah: tak – kak tako kot: tak zmoskim, kak 'zenſzkim, ſzpoulom necsiſzto 'ziveti KŠ 1754, 42; q tak, kak kv: Quintilius AIN 1876, 7;
tak – kako tako kot: Boidi volja Tvoja kako vnébi tak i na zemli TF 1715, 25; Tak kako je mené moi zvelicſitel návcſo TF 1715, 25; kako vnébi, tak i na zemli ABC 1725, A4b; kako vu nébi, tak i na zemli SM 1747, 44; Liki v-Ádami vſzi mérajo, tak i v Kriſztuſi ſze vſzi o'zivéjo KŠ175, 141; Mámo oboujega dvoujega, tak Sztároga, kak Nouvoga Zákona exempláre KŠ 1771, A3b; kako je vu nébi, tak i na zemli KŠ 1771, 18;
ravno tak prav tako: glih rávno tak i on ſzvéti Pavel predkláda TF 1715, 7; rávno tak je ta ſzmert na vſze lüdi preik prisla SM 1747, 7; ſzkoro rávno tak ne vej, liki zdaj narodjeno dejte KŠ 1771, A7b; i tebi rávno tak za toga zroka, vroké dáni KŠ 1771, A7b; Kakkoli, tak rávno 'selej dusa moja KM 1783, 2; Glih rávno tak i ete nas mladénecz je mogao SIZ 1807, 5; Rávno je tak pri nôvi mertükaj AI 1875, kaz. br. 6;
či glih – tak čeprav tako: Ino csi glih bi jasz hodil, tak ſze dönok nezboim ABC 1725, A8b
5. torej: Tak nemore náz zvelicſati TF 1715, 19; Jeli je tak nej zlobodno prſzegati KŠ 1754, 18; Ka ti tak fali KŠ 1754, 9a; Premiſzli tak, voren Krſztsenik KŠ 1771, A7b; Zapovej tak ſztrá'ziti te grob KŠ 1771, 97; I pitali ſzo ga: ka ſzi tak KŠ 1771, 265; rázumno ſzrczé mores tak meti BKM 1789, 7; nej je spot tak za nász, csi tak zacsnemo kaj vcsiti KOJ 1833, V
Prekmurski
téjlo tudi téilo tudi télo -a s telo: Corpus Tejlo KMS 1780, A7b; tou je Telou moje TF 1715, 39; Kriſtuſſa právo Tejlo TF 1715, 43; da teilo naſſe nebode podáno SM 1747, 66; eto je moje tejlo KŠ 1754, 8B; tejlo tvoje ſzvetlo bode KŠ 1771, 19; Cſi je gli Boug grátao tejlo BKM 1789, 20; Naj tejlo tiho pocsiva SŠ 1796, 5; tou je tejlo z-mojga tejla SIZ 1807, 7; Nyegovo mrtvo tejlo je v-zláto skrinyo polóseno KOJ 1848, 5; Têlo sztvári je priglihno KAJ 1870, 10; njegovo telo AI 1878, 10; kákſaje naſſega Telá, zla volja TF 1715, 28; Ako bi pa gda znemocsnoſzti teila SM 1747, 52; návuk od Tejla gori ſztánejnya KŠ 1754, 6b; Poſzvejt tejla je okou KŠ 1771, 19; od Sziná Bo'sega Tejla oblecsenyá KMK 1780, 32; csonte mojega tejla KM 1783, 5; vzéo je edno rebro 's-nyegovoga tejla KM 1796, 6; Düsa naſa ſztejla vö preminé SŠ 1796, 8; ino tejlo z-mojga tejla SIZ 1807, 7; molitev za zdrávje têla TA 1848, 5; dusni ſzmo, nei teili SM 1747, 23; lejhko tejli vſzigdár prouti ſztánes KŠ 1754, 12 a; Vsza dobra dá düsi, têli KAJ 1848, 9; je meni Teilo i Duſſo dau TF 1715, 21; Düsso i telo ABC 1725, A5b; Teilo i Düsso nam je leipo daruval SM 1747, 86; naj i tejlo hránimo KŠ 1754, 28; ka ſzi nám zdravo tejlo dáo KŠ 1771, 837; Preporácsam ti tejlo moje KM 1783, 5; Ka je tejlo na ſzé vzéla BKM 1789, 20; vu tejlo je pa rázumno düso ſztvouro KM 1796, 4; preporácsam Tejlo pa zemli SŠ 1796, 6; kaiſzi mené na teili obarvau TF 1715, 46; da ſzmo mi vu teskom teili SM 1747, 66; Gori ſztánejo vtejli KŠ 1754, 271; i ſzpoznala je na tejli KŠ 1771, 116; Oprvics vſzvojem tejli BKM 1789, 18; V-etom tejli vſzi gori ſztánemo SŠ 1796, 8; V-têli nasem sze oznáva BRM 1823, 1; Na téli teško lazi (pirušlek) AI 1878, 7; Vörjem teilom gori vſztánenye TF 1715, 23; dabi z-teilom mogel vſivati SM 1747, 54; i pred tvojim tejlom ſze ne ſzkrivaj KŠ 1754, 169; gda bi za drügim tejlom sla KŠ 1771, 758; Rejcs je ztejlom poſztánola BKM 1789, 26; o'zivi i vaſſa mrtva tejla KŠ 1754, 138; se tela nature razdelijo AI 1878, 4; lidjé ſzvojimi Tejlami gori ſztánejo KMK 1780, 22
Pleteršnik
tŕdən, -dna, adj. 1) fest; trden most, voz; trdno delo, solide Arbeit; trdna roka; trdno stati, se držati; trdno zdravje, življenje; on je še trden, er ist noch rüstig, bei Kräften; — trdna volja, vera; trden sklep, trdno upati, zuversichtlich hoffen; trden spanec, tiefer Schlaf; trdno spati; — trdna plača, fixer Gehalt, DZ.; — trden kmet, ein wohlhabender Bauer; — sicher: na trdno postaviti dogodek, den Thatbestand herstellen, Cig.; nič trdnega (nichts Bestimmtes) ne vemo, Navr. (Let.); za trdno vedeti, bestimmt, positiv wissen; za trdno obljubiti; za trdno prepovedati, ausdrücklich verbieten, Cig.; za trdno, definitiv, Cig. (T.); za trdno imenovati, definitiv ernennen, DZ.; dejati v začasni ali trdni pokoj, quiescieren oder pensionieren, DZkr.; — 2) geizig, Fr.-C.
Pleteršnik
urǫ́čən, -čna, adj. 1) verhext, beschrien, verzaubert; uročna živina; "ne bodi jej uročno!" pritika, kdor hvali kako žival, Tolm.-Erj. (Torb.); tudi človek je lahko uročen; uročnega človeka navadno boli glava; (úročən, Št.); — uročna ženska, (katera provzroči uroke), Jurč.; — 2) bestimmt, festgesetzt, fest: uročno mesto, ogr.-C.; uročna volja, fester Wille, C.; — genau, C.; — 3) tüchtig, vortrefflich, gut, C.; — 4) Erb-, Erbschafts-, C.; uročni sin, der erbende Sohn, ogr.-C.
Celotno geslo
Megiser
Celotno geslo
Megiser
Prekmurski
vòla tudi vòlja -e ž
1. volja: a ni ſze nyemi vola neſzpuni TF 1715, 47; Boidi volja Tvoja TF 1715, 28; Boidi vollya tvoia ABC 1725, A4b; Szvéta je nyegva vola SM 1747, 74; Boidi volja tvoja SM 1747, 43; Vola mrtva vgrejhi KŠ 1754, 124; bojdi vola tvoja KŠ 1771, 206; naj ſze po meni ſzpunyáva tvoja Bo'sánszka vola KM 1783, 2; Szrczé, mislejnye, i vola Kſzebi je vlejkla ta zemla BKM 1789, 59; Tva vola je naj bougsa SŠ 1796, 3; Csi je eto Bogá Ocsé ſzvéta vola SIZ 1807, 4; Li ta Tvoja dobra vola BRM 1823, 9; ednoga csloveka vola sze more dopuniti AI 1875, kaz. br. 2; pouleg voule Bogá Nebeſzkoga TF 1715, 12; pouleg nyegove ſzvéte volje ſivé TF 1715, 10; poleg tvoie ſzvéte vollye ABC 1725, A6b; poleg tve ſzvéte volje SM 1747, 65; náſz vo oſzloubodo pouleg voule Bo'ze KŠ 1754, 118; ne ſzpádne na zemlo brezi voule Ocsé KŠ 1771, 33; ravnaj pouleg tvoje ſz. voule KM 1783, 5; da jo nyemi z-dobre-voule dájo SIZ 1807, 5; Stvári od svoje vole se giblejo AI 1878, 4; volo pa Kriſztuſevoj vouli podvr'ze KŠ 1754, 127; Szo vsza, i voli nyegvoj podlo'zna KAJ 1848, 8; Vnyega voulo ſze ſcsém zroucsiti SM 1747, 72; Tebi darüjem volo mojo KM 1783, 5; Dokecs more ſzpuniti, Szvojega Ocsé volo BKM 1789, 12; Ocsé volo szpuni BRM 1823, 10; da bi szkoro volo meo oditi KOJ 1848, 4; Bog vu voli, i vſzem SM 1747, 33; V-Bo'zoj dobroj vôli BRM 1823, 10; blaſenſztva, steroga ſzem ſzpravil zvoljom ocza mega SM 1747, 83; i vſzej voulov je zracsúnani med ti edenájſzet Apoſtolov KŠ 1771, 343; jáko ſze tak protivi z-voulov, ki ſze ne paſcsi povéksávati KM 1796, 5
2. v zvezah: po volji po želji, na ljubo: Boug mi dela po vouli SM 1747, 74; Naj ſzi dela po vouli KŠ 1754, 268; Tebé zadovoli, krühom po vouli BKM 1789, 357; i meni je nikaj nje po vouli KM 1790, 46; Ár je düsi po vôli hodo TA 1848, 40; Li tô njemi je po vôli KAJ 1870, 9; vse po tvojoj vôli bom včino BJ 1886, 8;
za voljo zavoljo, zaradi: za moy greihov volo umreu TF 1715, 42; ino za nyihovo voljo da nám nezadersi TF 1715, 29; za vollo moih nepriatelov ABC 1725, A7b; deite za nasso vollyo poſztano ABC 1725, A6b; ti meni za nyega volio miloſztiv SM 1747, 60; za voljo grehov moi SM 1747, 38; i za nyih volo tou'ziti KŠ 1754, 118; I bodete odürni vſzeim za mojega imén volo KŠ 1771, 33; Za etoga véksega ſzvedouſztva volo SIZ 1807, 5; od stere je szpêvao za volo rêcsi Kúsa TA 1848, 6; Eden gospod je za volo küšávanje péske pámeti, od potüvo AI 1878, 8
1. volja: a ni ſze nyemi vola neſzpuni TF 1715, 47; Boidi volja Tvoja TF 1715, 28; Boidi vollya tvoia ABC 1725, A4b; Szvéta je nyegva vola SM 1747, 74; Boidi volja tvoja SM 1747, 43; Vola mrtva vgrejhi KŠ 1754, 124; bojdi vola tvoja KŠ 1771, 206; naj ſze po meni ſzpunyáva tvoja Bo'sánszka vola KM 1783, 2; Szrczé, mislejnye, i vola Kſzebi je vlejkla ta zemla BKM 1789, 59; Tva vola je naj bougsa SŠ 1796, 3; Csi je eto Bogá Ocsé ſzvéta vola SIZ 1807, 4; Li ta Tvoja dobra vola BRM 1823, 9; ednoga csloveka vola sze more dopuniti AI 1875, kaz. br. 2; pouleg voule Bogá Nebeſzkoga TF 1715, 12; pouleg nyegove ſzvéte volje ſivé TF 1715, 10; poleg tvoie ſzvéte vollye ABC 1725, A6b; poleg tve ſzvéte volje SM 1747, 65; náſz vo oſzloubodo pouleg voule Bo'ze KŠ 1754, 118; ne ſzpádne na zemlo brezi voule Ocsé KŠ 1771, 33; ravnaj pouleg tvoje ſz. voule KM 1783, 5; da jo nyemi z-dobre-voule dájo SIZ 1807, 5; Stvári od svoje vole se giblejo AI 1878, 4; volo pa Kriſztuſevoj vouli podvr'ze KŠ 1754, 127; Szo vsza, i voli nyegvoj podlo'zna KAJ 1848, 8; Vnyega voulo ſze ſcsém zroucsiti SM 1747, 72; Tebi darüjem volo mojo KM 1783, 5; Dokecs more ſzpuniti, Szvojega Ocsé volo BKM 1789, 12; Ocsé volo szpuni BRM 1823, 10; da bi szkoro volo meo oditi KOJ 1848, 4; Bog vu voli, i vſzem SM 1747, 33; V-Bo'zoj dobroj vôli BRM 1823, 10; blaſenſztva, steroga ſzem ſzpravil zvoljom ocza mega SM 1747, 83; i vſzej voulov je zracsúnani med ti edenájſzet Apoſtolov KŠ 1771, 343; jáko ſze tak protivi z-voulov, ki ſze ne paſcsi povéksávati KM 1796, 5
2. v zvezah: po volji po želji, na ljubo: Boug mi dela po vouli SM 1747, 74; Naj ſzi dela po vouli KŠ 1754, 268; Tebé zadovoli, krühom po vouli BKM 1789, 357; i meni je nikaj nje po vouli KM 1790, 46; Ár je düsi po vôli hodo TA 1848, 40; Li tô njemi je po vôli KAJ 1870, 9; vse po tvojoj vôli bom včino BJ 1886, 8;
za voljo zavoljo, zaradi: za moy greihov volo umreu TF 1715, 42; ino za nyihovo voljo da nám nezadersi TF 1715, 29; za vollo moih nepriatelov ABC 1725, A7b; deite za nasso vollyo poſztano ABC 1725, A6b; ti meni za nyega volio miloſztiv SM 1747, 60; za voljo grehov moi SM 1747, 38; i za nyih volo tou'ziti KŠ 1754, 118; I bodete odürni vſzeim za mojega imén volo KŠ 1771, 33; Za etoga véksega ſzvedouſztva volo SIZ 1807, 5; od stere je szpêvao za volo rêcsi Kúsa TA 1848, 6; Eden gospod je za volo küšávanje péske pámeti, od potüvo AI 1878, 8
Pleteršnik
vǫ́lja, f. 1) der Wille; njegova volja, njegova pokora, Npreg.-Zv.; svobodna v., der freie Wille, DSv.; svoje volje biti, frei, unabhängig sein, C.; = v svoji volji biti, živeti, C.; na voljo komu dati, jemandem freistellen, die Wahl lassen; na voljo mi je, es steht mir frei, Cig.; = na volji imam, Cig.; = na svoji volji imam, C.; ni mi bilo na volji možiti se, Jurč.; iz dobre volje, gutwillig, gern; = iz rade volje, Mur.-Cig., Ravn.-Mik.; = drage volje, nk.; = dobre volje, ogr.-C.; = iz (od) svoje volje, C.; = z dobro voljo, Meg.; — volja me je (kaj storiti), ich bin willens, gewillt, ich habe Lust, es beliebt mir; stori, kakor te je volja! ni me bilo volja iti, pa sem moral; volje smo, wir sind geneigt, gewillt, Nov.; nisem volje, ich bin nicht geneigt, C.; — pri volji sem, ich bin geneigt, bereit; nisem pri volji, ich bin nicht geneigt, gewillt; — volja me ima do česa, es gelüstet mich nach etwas, Jan.; — po volji, nach Wunsch; to mi je po volji; ni mi po volji; vse komu po volji storiti; — do volje biti = zadovoljen biti, C.; — do volje, genug, C.; do site volje, übergenug, Goriš.; — z voljo prenašati, willig ertragen, Burg.; — za voljo, nach Wunsch: če ti bo za voljo, M., jvzhŠt.; komu za voljo, jemandem zulieb, Navr. (Kop. sp.); — za — voljo, um — willen (po nem.); za božjo voljo, um Gottes willen; za tvojo, vašo voljo = zavoljo tebe, vas, Meg., Krelj, Dalm.; za tega voljo, deshalb, Cig.; — 2) die Gemüthsstimmung, Laune; kakšne volje si bil? wie warst du gelaunt? biti dobre, vesele, židane volje, guter Laune, guter Dinge, vergnügt, lustig sein; = široke volje, Erj. (Izb. sp.); = praznične volje, Zv.; biti slabe volje, schlechter Laune sein; = biti drenove volje, C.; dobre volje mošnje kolje, guter Dinge sein kostet Geld; na dobro voljo vabiti, zu einer Freudenfeier einladen, BlKr.; — pri (dobri) volji biti, guter Laune sein.
Celotno geslo
Pohlin
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 79
Dostopnost