Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Vorenc
za tega voljo (zatega voljo) prim. ta, volja, za 
Besedje16
zatiga vojlja gl. ta, volja –, za – ♦ P: 1 (MD 1592)
Besedje16
zatiga vojljo gl. ta, volja –, za – ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)
Besedje16
zatiga volo gl. ta, volja –, za – ♦ P: 2 (DPa 1576, ZK 1595)
Besedje16
za ... vojljo gl. volja –, za – ♦ P: 1 (MD 1592)
Besedje16
za ... vole gl. volja –, za – ♦ P: 1 (TC 1550)
Pleteršnik
zavǫ́ljo, praep. c. gen. wegen; z. tega, deshalb; tudi: za — voljo; prim. volja; ("zavoljo ist das deutsche um — willen", Mik. (V. Gr. IV. 253.)).
Svetokriški
zavoljo predl. z rod. zavoljo, zaradi: vni je vſhe dolgu v' prepuvidi sa volo njega dolgù ǀ Sa volo tiga klaguje s: Chrijsostomus ǀ ſara je bila lepa ſa volo nje pokorshine ǀ de bi uſsai savolo njega mogozhnosti ſe imel njega bati ǀ savolo nezhiſtoſti, katero je s'ſvojo priatelzo Europo tribal ǀ ſmo sa vola nashijh pregrehou h'ſmerti obſojeni ǀ zhudna je bila mana sa vola nje ſlatkusti ǀ trij Deklize sa vola nijh veliziga bushtua ſo imele nijh diviſhtvu predati ǀ sa vole ene Kratjke ſramoshlivosti v'ta vezhni shpot priti ǀ so volo njeh pregrehe ǀ sauolo te grosavitnosti ǀ ſovolo ene ſame beſsede, katero je tebi tuoj blishni rekal, nihdar vezh ga nemoresh lepu pogledat ǀ ſa ſtraha, inu ſramoshlivoſti volo je ſamauzhalata greh zavoljo tega zato: kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede bom nuzal, de jih bosh lahku ſaſtopil, inu po tvoij desheli obernil, inu srekal, sa volo tiga tudi, kar je latinskiga nebom na ſlovensku preobernil ǀ Pravi s: Augustinus, de sa volo tiga je v'Nebu shal, de bi nam pomagal, inu naſs varval → volja
Vorenc
za voljo prim. volja, za 
Besedje16
za ... voljo gl. volja –, za – ♦ P: 3 (KPo 1567, JPo 1578, BH 1584)
Besedje16
za ... volju gl. volja –, za – ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje16
za ... volo gl. volja –, za – ♦ P: 38 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595)
Pleteršnik
(zə̀ł), zlà, adj. böse, arg, schlimm, übel, Mur., Cig., Jan., C.; ob zlem ali okornem človeku, Krelj; zla volja = slaba volja, die Verstimmung, Cig. (T.); za zlo vzeti, übel nehmen (po nem.); to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, M., C.; zlo, das Übel: reši nas od zlega; — zlo jabolko, ein unreifer Apfel, Dol.-Cv.; po zlu iti, zugrunde gehen, verloren gehen, Kras, Ip., Goriška ok.-Erj. (Torb.); po zlu gre, Dalm.; ako li vse to, kar imam, po zlu pojde, saj ne moje, Kast.; (po zlem iti, BlKr.-M., C.); zdaj so vse tiste urice po zlu, (sind dahin), Jurč.; po zlu deti (dati), zugrunde richten, Habd.-Mik.; po zlu rabiti, missbrauchen, Levst. (Nauk); (pravilneje je menda: po zlo ali: pod zlo); v zlo iti, zugrunde gehen, C.; = pod zlo iti, Cig., Jan.; pridelki pridejo pod zlo, če se prav ne hranijo, Vrtov. (Km. k.).
Pleteršnik
zgodíti, -ím, vb. pf. 1) treffen: v čelo koga z., vzhŠt.-C.; — antreffen: smrt me zgodi, C.; — errathen, C., Prip.-Mik.; — 2) z. se, eintreffen; kar je prerokoval, to se je tudi zgodilo; — geschehen, sich ereignen; nič hudega se ti ne bo zgodilo; nesreča se je zgodila; naj se zgodi, kar koli; kar se ne zgodi, to se ne zve; zgodi se volja tvoja!
Prekmurski
zlì zlà zlò tudi zéli -a -o prid. hudoben, zloben: kákſa je nyihova zla volja TF 1715, 28; Tou je nasa zla nevernoſzt BKM 1789, 7; Vu meni nikai dobra nej, nego jálnoſzti zlo delo SM 1747, 67; kak zlo i britko je oſztaviti Goſzpodna Bogá KŠ 1754, 75; ali zlo je csloveki, ſteri ſzpákov jej KŠ 1771, 480; Tú'zen kêp zaglédnem povszéd Zéle nepopolnoszti KAJ 1848, 127; Vörui da ne vmoris Csloveka zlim govorjenyem SM 1747, 88; kai bi mi zlov márhov ne pritégli TF 1715, 16; Napunyeni puni zlouv ſegouv KŠ 1771, 449; oberni procs vſze zle hudi SM 1747, 86; La'zlive zle gláſzi ſzi vo zmislávali BKM 1789, 311; Bandi zéli boter KAJ 1870, 79; Vidis szmrti szilo zélo KOJ 1845, 133; vrocsino krajino Szprávla na sztávo zélo KAJ 1848, 359
Besedje16
zo ... volo gl. volja –, za – ♦ P: 1 (TT 1557)
Celotno geslo Pohlin
židana volja [žȋdana vọ́lja] (židane volje) samostalniška zveza ženskega spola

dobra volja, dobro razpoloženje

Celotno geslo Pohlin
židane volje

GLEJ: židana volja

Vorenc
žinje (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) s, origanum, shinje Scopoli [459: Origanum. Carniol. Dobra miſſu, shinie, volia; v seznamu Nom. Carn. ni tega imena. Scopolijevo rastlinsko ime shinie je predvsem pomembno zato, ker razkriva doslej neznano dejstvo, namreč, da je Scopoli poznal in uporabljal preurejeno drugo izdajo štirijezičnega Megiserjevega slovarja iz l. 1744, kjer so celovški prireditelji slovarja zapisali na listu Aaa4a: Wohlgemuth. Origanum. Dobra miſſu, shinje, volja. Origano. Megiserjev Dictionarium quatuor lingvarum iz l. 1592, list V6a , ima samó: Wolgemut. origanum. dobra miſel. origano. Nadalje je ta primer namig, da je Scopoli mogel dobiti slovenska rastlinska imena ne le iz ustnih virov, temveč tudi iz knjižnih in rokopisnih zapisov.]
Število zadetkov: 79