Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

alpáka1 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka]
    1. lami podobna južnoameriška domača žival z dolgim vratom in daljšo volnato dlako; primerjaj lat. Vicugna pacos
      1.1. volna te živali ali tkanina iz volne te živali
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Alpaka in) špan. alpaca iz kečuan. (al)paco iz paco ‛(rdeče)rjav’
bombáž bombáža samostalnik moškega spola [bombáš bombáža]
    1. kulturna rastlina z belkastimi, rumenkastimi cvetovi in vati podobnimi vlakni okrog semen, ki raste v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Gossypium; SINONIMI: iz botanike bombaževec
      1.1. vlakna okrog semen te rastline kot surovina za blago
      1.2. blago iz vlaken te rastline
STALNE ZVEZE: egiptovski bombaž, strelni bombaž
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. bombaso ali furl. bombâs < poznolat. bombax, kar je prevzeto prek gr. pámbaks iz srperz. pambak - več ...
flanéla flanéle samostalnik ženskega spola [flanéla]
    1. mehko, kosmato tkano blago, navadno za vsakdanja oblačila, posteljnino
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Flanell in frc. flanelle) iz angl. flannel, nejasnega izvora, morda prevzeto iz valiž. gwlanen ‛kos volnene tkanine’, iz gwlân ‛volna’ - več ...
jákov jákova jákovo pridevnik [jákou̯ jákova jákovo] ETIMOLOGIJA: jak
lán lanú in lána samostalnik moškega spola [lán]
    1. kulturna rastlina z manjšimi cvetovi na vlaknatih steblih in semeni z visoko vsebnostjo maščob; primerjaj lat. Linum
      1.1. vlakna te rastline kot surovina za blago
      1.2. lahko, trpežno tkano blago iz vlaken te rastline
STALNE ZVEZE: francoski lan, navadni lan, novozelandski lan
ETIMOLOGIJA: = cslov. lьnъ, hrv., srb. lȁn, rus. lën, češ. len < pslov. *lьnъ = gr. línon, litov. lìnas ‛lanovo steblo’ iz ide. *líno-, sorodno stir. lín ‛mreža’, lat. līnum ‛lan’ - več ...
prêsti prêdem tudi présti prédem nedovršni glagol [prêsti] tudi [présti]
    1. izdelovati nit s sukanjem, tanjšanjem kosmov
      1.1. delati pajčevino, ovoj s sukanjem, navijanjem posebnega izločka
    2. oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva
      2.1. ekspresivno oddajati temu podoben zvok ob občutju ugodja, zadovoljstva
      2.2. ekspresivno govoriti, pripovedovati z glasom, podobnim takemu zvoku
      2.3. ekspresivno oddajati temu podoben zvok ob pravilnem, tekočem delovanju
    3. navadno slabšalno veliko, dolgovezno govoriti, navadno brez pravega namena, želje po dejanjih
FRAZEOLOGIJA: presti mreže (okrog koga, okrog česa, okoli koga, okoli česa), presti čas, presti kot mačka, trda prede komu, čemu
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pręsti, hrv., srb. prȅsti, rus. prjástь, češ. příst < pslov. *pręsti, sorodno litov. sprę́sti ‛razpenjati, napenjati’, latv. spriêst ‛razprostirati, raztegovati, napenjati’, ags. sprindel ‛zanka za ptiče’, vse iz ide. *(s)pren(H)d(h)- ‛vleči, napenjati’ - več ...
spredèn spredêna spredêno in sprêden sprêdena sprêdeno tudi spréden sprédena sprédeno pridevnik [spredèn] in [sprêden] tudi [spréden]
    1. ki nastane iz kosmov s sukanjem, tanjšanjem
    2. ekspresivno ki je narejen, zasnovan tako, da so posamezne enote med seboj povezane
ETIMOLOGIJA: spresti
žábji žábja žábje pridevnik [žábji] STALNE ZVEZE: žabja perspektiva, žabji šejek
FRAZEOLOGIJA: žabja perspektiva, žabja volna
ETIMOLOGIJA: žaba

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
alpáka1 -e ž (ȃ)
1. južnoameriška domača žival z dolgo volnato dlako: alpako imajo za tovorno žival; volna alpake
// tanka tkanina iz volne te živali: suknjič iz alpake
2. tekst. cenejša bleščeča tkanina iz bombaža in volne: dva metra alpake; v prid. rabi: alpaka volnena tkanina za plašče
SSKJ²
angóra -- v prid. rabi (ọ̑)
nanašajoč se na koze, kunce, mačke z dolgo dlako: angora koza / angora volna
SSKJ²
avstrálski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Avstralce ali Avstralijo: avstralsko ozemlje / avstralska pšenica; avstralska volna
SSKJ²
céličen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na celico:
a) celični sok; celična membrana, mrenica / celična zgradba; celično jedro, tkivo
 
tekst. celična volna umetno celulozno predivo
b) zamreženo celično okno
SSKJ²
česáti čéšem nedov., čêši češíte; čêsal (á ẹ́)
1. urejevati, gladiti z glavnikom: česati lase; mama češe hčerko; česati konju grivo; rahlo, trdo česati; vsako jutro se dolgo češe / ptič se češe s kljunom čisti si perje; česati si brado s prsti; pren. veter češe travo, valove
// (strokovno) urejevati lase: katera frizerka te češe? / česati lase v kito; česati se na prečo, nazaj
2. z orodjem ali s strojem uravnavati, gladiti: česati predivo, volno; česati slamo
3. sistematično, temeljito pregledovati z vojaštvom: Ofenziva bo v kratkem, če že ne jutri, začela »česati« tudi Suho krajino (R. Polič)
4. ekspr. sunkovito trgati v trakove, pramene: jezno česati papir s sten / krogle češejo zrak
    česán -a -o:
    tekst. česana volna tanka dolgovlaknata volna; česano predivo
SSKJ²
jeklén -a -o prid. (ẹ̄)
1. nanašajoč se na jeklo: jekleni drobci, ostružki / jeklen drog, vijak; jeklena cev, krtača, palica; jeklene vzmeti; jekleno pero / jeklen most / jeklen lesk oči; ekspr. jekleno nebo
 
metal. jeklena litina; teh. jeklena volna
2. nav. ekspr. zelo močen, krepek: jekleni prsti; jeklene mišice / jeklen odpor, prijem / vzdrževati jekleno disciplino zelo strogo; publ. tekači z jekleno vzdržljivostjo zelo dobro
// zelo odločen, nepopustljiv: jeklen mož / jeklen značaj; jeklene besede; za tako zmago je potrebna jeklena volja; jeklena načela / jeklen glas / jeklene poteze na obrazu
3. zastar. klen3, poln: jeklena pšenica; jekleno zrno
● 
ekspr. potovati z jeklenim konjičkom z avtomobilom, motornim kolesom; ekspr. jekleni ptič letalo; ekspr. ima jeklene živce tudi zelo hude stvari ga ne ganejo, ne vznemirijo
    jekléno prisl.:
    jekleno se zasvetiti; jekleno zgrabiti; jekleno modro jezero; jekleno sive oči
SSKJ²
kamélji -a -e prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na kamele: kamelja dlaka; kamelje meso, mleko / kamelji tovor / kamelja volna
SSKJ²
kašmírski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kašmir: kašmirska tkanina / kašmirska volna dlaka kašmirske koze
● 
kašmirska koza koza z dolgo, mehko dlako, po izvoru iz osrednje Azije
♦ 
tekst. kašmirski šal zelo mehek šal, sešit iz majhnih pletenih krpic iz kašmirske volne
SSKJ²
klôbčič -a in klobčìč -íča tudi klôpčič -a in klopčìč -íča m (ó; ȉ í)
1. volna, motvoz, žica, zvita v kroglasto obliko: klobčič je padel, se je zakotalil po tleh / klobčič se ji je odvil, razvil / kupiti klobčič bombaža, svile / zviti volno v klobčič
// ekspr., navadno s prilastkom kar je tesno, na videz neločljivo povezano: politični klobčič se je pričel odvijati / z oslabljenim pomenom: ni se mogel rešiti iz klobčiča črnih misli; zašel je v klobčič protislovij
// ekspr., navadno z rodilnikom skupina, gruča: okrog njega se je zbral klobčič mladih ljudi
2. v zvezi z v izraža obstajanje, pojavljanje v kroglasti obliki pri
a) živali, človeku: stisnjen je v klobčič kakor jež; kača leži zvita v klobčič / maček se je zvil v klobčič / ekspr. klobčič pri vratih se je zganil v klobčič zvita žival, človek
b) predmetu, stvari: pas, zvit v klobčič / ekspr. dim je puhal v gostih klobčičih kolobarjih
SSKJ²
kódrast -a -o prid. (ọ́)
1. ki ima kodre: kodrasti lasje; kodrasta dlaka, volna / kodrast človek; kodrast psiček
2. podoben kodru: kodrast list rastline / ekspr. nebo je bilo prekrito s kodrastimi oblaki
♦ 
vrtn. kodrasti ohrovt ohrovt, ki ima zelo kodraste liste
SSKJ²
kódrav -a -o prid. (ọ́)
kodrast: kodravi lasje; kodrava volna / kodrava glava
SSKJ²
láma2 -e ž (á)
1. južnoameriška tovorna žival z zelo gosto volnato dlako: težko obložena lama; volna lame
2. tekst. mehka in lahka volnena tkanina, tkana v platneni ali keprovi vezavi: lama za ženske plašče
Število zadetkov: 184