Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
ambulánten -tna -o prid. (ȃ) 
  1. 1. nanašajoč se na ambulanto: ambulantni bolnik; ambulantni pregled; ambulantni zdravnik ga je poslal k specialistu; ambulantno zdravljenje / ambulantni voz z ranjenci / ambulantni vozel ploščat vozel pri zasilnem obvezovanju
  2. 2. premičen, potujoč: ambulantna knjižnica; cestna ambulantna informacijska služba; ambulantna trgovina
    ambulántno prisl.: lažji bolniki se zdravijo ambulantno
SSKJ
čvŕst -a -o stil. -ó prid., čvrstéjši (ȓ r̄) 
  1. 1. poln življenjskih sil: čvrst rod; čvrst vranec; starec je še čvrst; čvrst ko dren / bil je čvrste postave in rdečih lic; čvrsto zdravje
    // ki izraža moč, odločnost: čvrst glas; čvrst korak; čvrst udarec
  2. 2. ki se težko vdaja, upogiba: za podpornike je potreben čvrst les / čvrste prsi
  3. 3. ki se težko raztrga, loči; trden, močen: čvrst papir; čvrst vozel / ima zelo čvrsto spanje; pren. čvrsto prijateljstvo
    ♦ 
    ekon. čvrsta valuta trdna, konvertibilna valuta
    čvŕsto stil. čvrstó prisl.: čvrsto se držati življenjskih načel; čvrsto korakati; oblast mora biti čvrsto povezana z ljudstvom; čvrsto zavezana vreča
SSKJ
gánglij -a (ā) anat. skupek živčnih celic v možganih ali v obrobnem živčevju, živčni vozel: veriga ganglijev vzdolž hrbtenice
SSKJ
górdijski -a -o prid. (ọ́) knjiž., v zvezi gordijski vozel zapletena, težko rešljiva zadeva ali vprašanje: ni ga, ki bi razvozlal ta gordijski vozel
 
ekspr. presekati gordijski vozel z odločnim, drznim posegom rešiti tako zadevo ali vprašanje
SSKJ
gŕški -a -o prid. (ȓ) nanašajoč se na (stare) Grke ali Grčijo: grški jezik; grški narod; stara grška kultura; grško-rimska civilizacija / ima grški nos nos v isti črti s čelom; lasje so ji bili zaviti v grški vozel v visoko, vozlu podobno pričesko
♦ 
bot. grško seno kulturna ali divja rastlina z rumenimi cveti, Trigonella foenum-graecum; rel. grški križ križ, ki ima vse krake enake; grška cerkev pravoslavna cerkev Grkov; vrtn. grška jelka parkovno iglasto drevo z vodoravnimi vejami, Abies cephalonica
SSKJ
kraváten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kravato: kravatni vozel; svileno kravatno blago / kravatna igla
SSKJ
krotíca -e ž (í) star. vozel, zanka: narediti krotico; krotica na niti
// med. vozlu podobna razširina žile: krotica ji je počila / krotica na zadnjiku krčna žila
SSKJ
krotovíca -e ž (ístar.  
  1. 1. oteklina, modrica: po hrbtu je imel krotovice
  2. 2. vozel, zanka: krotovica na volni / v blagu so bile vtkane krotovice
    ♦ 
    tekst. vozlu podobna tvorba na niti, preji, ki nastane zaradi premočnega, nepravilnega vitja
SSKJ
makramé -ja (ẹ̑) obrt. tehnika izdelovanja tekstilnih izdelkov, zlasti okrasnih, z oblikovanjem vozlov: obvladati makrame
// izdelek v tej tehniki: razstava makramejev; makrameji in tapiserije
♦ 
tekst. močno vita sukana preja iz velikega števila niti; neskl. pril.: makrame vozel; izdelati pas v makrame tehniki
SSKJ
nèrazvozljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da razvozlati: nerazvozljiv vozel / nerazvozljiv klobčič
// ekspr. nerešljiv, nerazrešljiv: težke, nerazvozljive uganke; nerazvozljivo vprašanje / nerazvozljive skrivnosti nerazložljive
SSKJ
odvozláti -ám dov. (á ȃ) odstraniti vozel na čem: odvozlati kravato, verižico, vrvico / odvozlati vozel
// ekspr. razrešiti kaj težko rešljivega, zapletenega: odvozlati problem; nazadnje se je zmeda le odvozlala
    odvozlán -a -o: odvozlana volna, vrv
SSKJ
pêntlja -e ž (é) 
  1. 1. trak, zavezan v okrasni vozel z dvema zankama: v laseh ima pisano pentljo; razvezati pentljo; svilena pentlja / mlad umetnik z veliko pentljo okrog vratu / zavezati v pentljo
  2. 2. kar je po obliki podobno pentlji, zanki: ceste se prepletajo v pentlje; nadvozi, podvozi in pentlje / cesta se v pentljah spušča v dolino v serpentinah
  3. 3. redko petlja: sneti pentljo
    ♦ 
    šol. element pisane črke, pri katerem se črta elipsasto prekriža sama s seboj
SSKJ
podvòz -ôza (ȍ ó) pot za prehod vozil pod cesto, železniško progo, vzpetino: graditi, urejati nadvoze in podvoze; širok podvoz / publ. prometni vozel so rešili s podvozom / cestni, železniški podvoz
SSKJ
preráhel -hla -o [əu̯prid. (á) preveč rahel: prerahla prst / prerahel dež / trkanje je bilo prerahlo, da bi ga slišal
    preráhlo prisl.: prerahlo zavezan vozel
SSKJ
presékati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. s sekanjem narediti dva dela: kol je bil predolg, zato ga je presekal; presekati vrv, žebelj; presekati s sekiro; presekati palico na dvoje; podolgem, prečno presekati; pren., ekspr. blisk preseka nebo
  2. 2. s sekanjem narediti odprtino, zarezo v kaj: s sekiro presekati led; po nesreči presekati parket / ostra črepinja mu je presekala podplat / padel je in si presekal ustnico
  3. 3. ekspr. preiti kaj navadno podolgovatega: tisti dan smo presekali ekvator / ladja preseka zaliv
  4. 4. nav. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj podolgovatega: tam cesta preseka železniško progo
    // biti speljan, voditi čez kaj sploh: potok preseka travnik in se izliva v reko; nova sled je presekala snežno pobočje / nova cesta bo presekala njegovo kmetijo bo speljana tako, da jo bo delila na dvoje
  5. 5. ekspr. ustaviti, prekiniti: šefov nenadni prihod je presekal pogovore; presekal je njeno pritoževanje z nervoznim gibom / že vem, kaj hočeš, je presekal njegove besede / krik je presekal tišino
    ● 
    ekspr. bolečina ji je presekala telo se je nenadoma pojavila v visoki stopnji, v močni obliki; ker se mu je mudilo, je presekal ovinek šel je po krajši poti, naravnost; ekspr. presekati komu pot preprečiti, onemogočiti mu prehod; preprečiti, onemogočiti uresničitev kakega dejanja; presekati stavo z udarcem roke razdeliti na dvoje podani roki pri stavi in s tem narediti stavo veljavno; ekspr. presekati gordijski vozel z odločnim, drznim posegom rešiti zapleteno, težko rešljivo zadevo ali vprašanje; presekati dolino s prekopom narediti po njej prekop
    ♦ 
    gozd. presekati sestoj narediti v sestoju preseko; s sečnjo zelo preredčiti sestoj; mat. presekati razdeliti telo z ravnino; med. presekati z enkratnim udarcem z ostrim orodjem ločiti stik
    presékati se ekspr.  s sekanjem česa ovirajočega priti kam: skozi goščavo smo se presekali do ceste
    presékan -a -o: govoril je s presekanim glasom pretrganim; stava je presekana; zračnica je presekana deset centimetrov na dolgo; prisl.: presekano se zasmejati
SSKJ
ráhel -hla -o [əu̯prid., ráhlejši (á) 
  1. 1. ki ni trdno sprijet, gost: rahel skupek vlaken; rahel sneg; rahla zemlja / rahel kruh; rahlo testo / ima že rahle kosti / rahla tančica
    // ki ni trdno, tesno nameščen: rahel vozel; delala je rahle zanke
  2. 2. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: rahla vlaga; ekspr. rahle sence / cesta zavija v rahlem loku; rahla izboklina / obšel ga je rahel dvom, nemir; rahla pijanost; rahlo spanje / biti rahlega zdravja / v njenem glasu je bil rahel očitek, posmeh / med njima je le rahla podobnost
    // ki dosega nizko stopnjo
    1. a) glede na učinek, posledico: rahel dež, veter; rahla oblačnost
    2. b) glede na čutno zaznavnost: rahel dotik, sunek, udarec; rahel šum; pri srcu čuti rahlo zbadanje / zahvalil se je z rahlim poklonom, smehljajem
  3. 3. nav. ekspr. ki daje videz šibkosti, neodpornosti: bil je rahel otrok; preveč je rahla za take napore / ima rahle roke / odgovoril mu je rahel glas / duševno rahli ljudje občutljivi, neodporni
    ● 
    ekspr. imeti rahlo prednost pred kom majhno
    ráhlo prisl.: rahlo drhteti; začelo je rahlo rositi; rahlo čuteča žena
     
    ekspr. to mi že rahlo preseda tega sem se že naveličal; prim. narahlo
SSKJ
razdréti -drèm in -dêrem dov., stil. razderó; razdríte in razderíte; razdŕl (ẹ́ ȅ, é) 
  1. 1. dati kaj na sestavne dele: razdreti kosilnico, stroj; uro je razdrl in očistil; postelja se ni dala razdreti / razdreti kito razplesti; razdreti vozel razvezati
    // razdreti na sestavne dele
  2. 2. s silo narediti, da kaj razpade na dele, kose: otroci so razdrli ptičje gnezdo; vihar je razdrl slamnato streho; razdreti zid podreti, porušiti
    // naliv je razdrl cesto poškodoval, uničil
    // odstraniti z določenega mesta zlasti z razstavljanjem: po končanem delu so razdrli zidarski oder / razdreti šotor
  3. 3. pog. sparati: razdreti krilo / razdreti pulover
  4. 4. ekspr. narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati: s svojim vmešavanjem boš razdrla njegovo družino; razdreti prijateljstvo; njegovo razmerje s sodelavko se je kmalu razdrlo / novica je razdrla dobro razpoloženje
  5. 5. ekspr. vzeti pomen, veljavo, vrednost: hotel mu je razdreti vse iluzije
    // razveljaviti: razdreti pogodbo; razdreti zaroko
  6. 6. ekspr. reči, povedati: pridi k nam, bomo kakšno pametno razdrli; razdreti šalo
    ● 
    pog. najbolje bi bilo, da razdreva prenehava biti v ljubezenskem odnosu; ekspr. že večkrat napovedana poroka se je razdrla je ni bilo; ekspr. ženina smrt mu je razdrla načrte preprečila, onemogočila
    ♦ 
    etn. razdreti prejo imeti pojedino s pitjem in plesom po končani preji
    razdŕt -a -o: razdrto kolo; razdrto ravnotežje; upanje je bilo razdrto
     
    ekspr. postelja je še poležana in razdrta razmetana
SSKJ
razrahljáti -ám dov. (á ȃ) 
  1. 1. narediti, da kaj ni več
    1. a) trdno sprijeto, gosto: razrahljati zemljo / razrahljati volno, žimo
    2. b) trdno, tesno nameščeno: razrahljati obveze, vezi; kravata se mu je razrahljala / razrahljati vozel / potres je razrahljal zidove
  2. 2. nav. ekspr. narediti, da postane kaj manj močno, izrazito: razrahljati disciplino; organizacija se je razrahljala
    ● 
    ekspr. skrbi so mu razrahljale živce postal je živčen, razdražljiv; ekspr. zdravje se mu je razrahljalo ni več tako zdrav
    razrahlján -a -o: imeti razrahljane živce; zdel se mu je postaran in razrahljan; razrahljana prst
SSKJ
razvézati in razvezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) 
  1. 1. narediti, da kaj preneha biti
    1. a) zavezano: razvezati čevelj, nahrbtnik; vreča se je razvezala / razvezati vezalke, vrv; trak se je razvezal / razvezati kravato / razvezati vozel
    2. b) povezano, zvezano: razvezati sveženj; paket se je razvezal / razvezati zvezane ujetnike
  2. 2. jur. narediti, da preneha pravno razmerje: razvezati pogodbo, delovno razmerje / razvezati zakonsko zvezo; sporazumno se razvezati
  3. 3. knjiž. dati čemu manj strogo sistemsko obliko: pesnik je razvezal sonet
  4. 4. ekspr. povzročiti, da kaj nastopi, se pojavi, navadno v visoki stopnji: gledanje takih filmov mu je razvezalo domišljijo; svoboda je razvezala njegovo ustvarjalnost / pijača mu je razvezala jezik začel je (dosti, sproščeno) govoriti
    ● 
    redko hoja ga je razvezala sprostila; redko razvezati koga odgovornosti oprostiti, odvezati; ekspr. v družbi se je razvezal postal sproščen, živahen
    ♦ 
    lingv. razvezati besedo razložiti pomen besede z besedami, ki jo sestavljajo
    razvézan -a -o: razvezani čevlji; razvezan zakon; njegovi starši so razvezani; razvezana pentlja
SSKJ
razvezljív -a -o prid. (ī í) ki se da razvezati: lahko razvezljiv vozel
 
jur. zakonska zveza je razvezljiva
Število zadetkov: 50