Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
oklépnik -a m (ẹ̑)
1. oklepno vozilo: pripeljal se je z oklepnikom; težki oklepniki
2. nekdaj vojak z oklepom: srednjeveški vitez oklepnik / mimo so jezdili oklepniki kirasirji
SSKJ²
oklópnik -a m (ọ̑)
oklepno vozilo: pehota je prišla z oklopniki
● 
poveljevati oklopnikom nekdaj kirasirjem
SSKJ²
oklopnják -a m (á)
knjiž. oklepno vozilo: za oklopnjaki je šla pehota
SSKJ²
óldtájmer in oldtimer -ja [ólttájmerm (ọ̑-ápog.
starinsko vozilo; starodobnik: oldtajmerji so evidentirani in označeni s posebnimi tablicami z letnicami; sprevod, zbirka oldtajmerjev
SSKJ²
ómnibus -a m (ọ̑)
1. nekdaj kočiji podobno vozilo za prevoz večjega števila oseb v javnem prometu: peljati se z omnibusom; dvonadstropni omnibus / omnibus na tračnicah; omnibus s konjsko vprego
2. knjiž., ekspr., navadno v povedni rabi kar je iz različnih sestavin, za različne namene: njihova revija je pravi omnibus / ta izraz je terminološki omnibus
// z rodilnikom skupek raznovrstnih stvari: ta igra je omnibus žanrskih prizorov
♦ 
film. filmski omnibus film, sestavljen iz dveh ali več krajših filmov; gled. dramski omnibus dramska predstava, sestavljena iz več krajših dramskih del; v prid. rabi: omnibus film, revija
SSKJ²
orépnica -e ž (ẹ̑)
vet. jermen, navadno pri konjski opremi, ki zadržuje vozilo pri vožnji navzdol: odpeta orepnica
SSKJ²
ósemkolésnik -a m (ọ̄-ẹ̑)
osemkolesno vojaško oklepno vozilo: izdelati osemkolesnik; prvi osemkolesnik bo iz tovarne odpeljal v začetku prihodnjega leta
SSKJ²
pájek -jka m (ȃ)
1. žival s štirimi pari dolgih, tankih nog in bradavicami, ki izločajo lepljivo snov za pajčevino: pajek prede, ekspr. razpenja mrežo; po kotih je bilo precej pajkov; suh kot pajek; pren., ekspr. med vojno so krvoločni pajki lovili žrtve v svoje mreže
// nav. ekspr. kar je po obliki podobno pajku: okrog vratu je imela šal z zlatim pajkom pod brado
2. vozilo z žerjavom za odvažanje nepravilno parkiranih avtomobilov: njegov avtomobil je odpeljal pajek
3. teh. lunarni modul: pajek pri vesoljski ladji Apolo
● 
ekspr. tako sem lačen, da mi pajki predejo po želodcu zelo
♦ 
agr. rdeči pajek zajedavec, ki sesa sok na spodnji strani listov; pršica; zool. dolgonogi pajek z dolgimi nogami, ki živi v hišah, Pholcus phalangoides; hišni pajek ki prede lijakaste mreže po kotih, Tegenaria domestica; morski pajek največja jadranska rakovica, Maja squinado; osasti pajek z rumenim, črno progastim zadkom, Argiope bruennichi; vodni pajek pajek, ki živi v zvonasti mreži pod vodo, Argyroneta aquatica
SSKJ²
parkírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. začasno pustiti motorno vozilo, navadno na mestu, ki je za to določeno: tu je prepovedano parkirati / parkirati moped; avtomobil je parkiral pred hotelom, v stranski ulici / nepreh. avtomobili parkirajo tudi ob glavni cesti stojijo, so parkirani
2. fin. navidezno prodati ali zastaviti kaj, zlasti delnice, zaradi večjih koristi in manjših zapletov v zvezi z njihovim lastništvom: parkirati delnice znanih podjetij; parkirati delnice pri, v uspešnem slovenskem podjetju; kupovati in parkirati delnice za poslovne partnerje
    parkirajóč -a -e:
    zaradi parkirajočih vozil je cesta zelo ozka
    parkíran -a -o:
    napačno parkiran moped; taksi je že parkiran
SSKJ²
pedalín tudi pedalíno -a m (ȋ)
manjše vodno vozilo na nožni pogon, navadno iz plastične mase: najeti pedalin; dvosedežni pedalin; izposoja pedalinov; kanu in pedalin
SSKJ²
potiskáč -a m (á)
1. kdor potiska, rine: potiskači vozičkov
2. navt. vodno vozilo za potiskanje ladij, plovil: po reki so pripluli konvoji s potiskači / hidravlični potiskač naprava za splavljanje ladij
SSKJ²
potoválnik -a m (ȃ)
vozilo, navadno avtomobil, primerno za (daljša) potovanja: hiter, lahek potovalnik; udoben, velik potovalnik / družinski, športni, turistični potovalnik; luksuzni, prestižni potovalniki; terenski potovalniki
SSKJ²
prekládati -am nedov. (ȃ)
1. z dviganjem delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prekladati hlode, zaboje / prekladati bolnika / prekladati knjige po mizi / prekladati vrečo z rame na ramo predevati / ekspr. od nestrpnosti prekladati noge, roke
2. delati, da pride kaj na kako drugo vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: prekladati blago, tovor; prekladati z ladje na tovornjake
3. star. prevajati (v drug jezik): prekladati roman iz nemščine
● 
pog., ekspr. hitro prekladati noge po cesti hoditi; pog., ekspr. samo papirje cel dan preklada, pa toliko zasluži samo z manj zahtevnimi pisarniškimi posli se ukvarja; pog., ekspr. cel dan preklada ude po postelji poležava, lenari; star. dolgo je to prekladal v glavi premišljeval, razmišljal
    prekládati se ekspr., s prislovnim določilom
    spreminjati položaj, lego telesa v prostoru, navadno počasi, s težavo: prekladati se z boka na bok; prekladati se po postelji; nemirno se prekladati po stolu se presedati / naveličano se je prekladal iz sobe v sobo hodil
    ● 
    star. čudne misli so se mu prekladale po glavi imel je čudne misli
SSKJ²
prelágati -am nedov. (ȃ)
1. z dviganjem delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prelagati deske, zaboje; prelagati jabolka iz gajb na polico / ekspr. od razburjenja prelagati roke / nestrpno je prelagal cigareto po ustih
2. delati, da pride kaj na kako drugo vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: prelagati tovor; prelagati z avtomobila na vozove
3. navadno v zvezi z na delati, da postane kdo drug deležen česa: vse skrbi prelaga nanjo
4. navadno z glagolskim samostalnikom večkrat določiti drug, poznejši čas za uresničitev česa: kar naprej prelagajo izstrelitev satelita / prelagati čas odhoda; prelagati rok za opravljanje izpitov
5. zastar. prevajati (v drug jezik): prelagati iz angleščine v slovenščino
● 
prelagati (lončeno) peč znova postavljati; ekspr. reka večkrat prelaga strugo spreminja, menjava; prelagati šibe, vitre eno čez drugo polagati, prepletati
SSKJ²
preložíti -ím dov., prelóžil (ī í)
1. z dviganjem narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: preložiti deske, zaboje; preložiti jabolka iz gajb na police / preložiti cigareto v ustih
2. narediti, da pride kaj na kako drugo vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: preložiti blago z ladje na tovornjake; tovor se mora hitro preložiti / ekspr. v tem mestu sem se preložil na vlak sem prestopil, presedel
3. navadno v zvezi z na narediti, da postane kdo drug deležen česa: preložiti skrbi na drugega / reševanje teh problemov so preložili na krajevne skupnosti / ekspr. preložiti odgovornost na pleča, rame drugega
4. navadno z glagolskim samostalnikom določiti drug, poznejši čas za uresničitev česa: preložiti izstrelitev rakete; preložiti sestanek; preložiti kaj na naslednji mesec / preložiti čas odhoda
5. zastar. prevesti (v drug jezik): preložiti pesem; preložiti v slovenščino
6. zastar. olajšati, odvzeti: dobri mož mu je preložil marsikatero nadlogo, težavo
● 
preložiti (lončeno) peč znova postaviti; preložiti streho znova prekriti; zastar. skušali so preložiti težke razmere spremeniti, izboljšati
♦ 
grad. preložiti cesto delno menjati staro traso pri rekonstrukciji ceste; pravn. preložiti obravnavo določiti drug datum za že začeto obravnavo
    preložèn -êna -o:
    seja je preložena
SSKJ²
preparkírati -am dov. (ȋ)
1. parkirati, postaviti vozilo drugam, na drugo mesto: avto je s parkirišča preparkiral v garažo
2. fin. navidezno prodati ali zastaviti kaj, zlasti delnice, zaradi večjih koristi in manjših zapletov v zvezi z njihovim lastništvom: podjetje je preparkiralo delnice / preparkirati lastništvo
SSKJ²
prevozílo -a s (í)
knjiž. prevozno sredstvo, vozilo: zavarovanje prevozil
SSKJ²
priklópnik -a m (ọ̑)
priklopno vozilo: pripeti priklopnik; avtomobilski, traktorski priklopnik; tovornjak s priklopnikom
 
teh. enoosni priklopnik
SSKJ²
prikóličar -ja m (ọ̑)
1. kdor vozi zlasti tovornjak s prikolico: prometna nesreča se je zgodila zaradi preutrujenosti prikoličarja
2. avt. žarg. vozilo, zlasti tovornjak s prikolico: že dve leti vozi prikoličarja
3. pog. stanovalec v počitniški prikolici: v kampu je bilo največ prikoličarjev
4. šport. tekmovalec z motornim kolesom s prikolico: na dirki je nastopilo tudi več prikoličarjev
SSKJ²
prizemljíti -ím dov. (ī í)
1. narediti, da zračno vozilo pristane ali da ne vzleti: letalska družba je zaradi varnosti prizemljila svoja letala / protiteroristični varnostni ukrepi so prizemljili več letal
2. ekspr. narediti, da kaj postane stvarno, primerno, naravno: prizemljiti evforične kupne navade
// povzročiti, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega: konkurenca je že marsikoga prizemljila
Število zadetkov: 282