Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
konjíček konjíčka samostalnik moškega spola [konjíčək]
    1. navadno ekspresivno konj, zlasti manjši
    2. igrača, ki predstavlja konja; SINONIMI: konj
    3. dejavnost, s katero se kdo ukvarja v prostem času, za sprostitev; SINONIMI: hobi
    4. ekspresivno vozilo, zlasti avtomobil
    5. manj formalno, ekspresivno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno konj, manj formalno, ekspresivno konjič
STALNE ZVEZE: morski konjiček
FRAZEOLOGIJA: jekleni konjiček
ETIMOLOGIJA: ↑konjič
Celotno geslo eSSKJ
mrcína mrcíne samostalnik ženskega spola [mərcína]
    1. ekspresivno velika, močna žival, ki je lahko nevarna, zlasti pes, medved
    2. ekspresivno zelo zmogljiva naprava, vozilo
    3. slabšalno kdor ima negativne moralne lastnosti ali se mu to pripisuje
FRAZEOLOGIJA: jeklena mrcina
ETIMOLOGIJA: = cslov. mrъcina ‛mrtvec, truplo’, hrv., srb. mr̀cina ‛mrhovina’, nejasnega izvora, morda iz ↑mrtvec - več ...
Celotno geslo eSSKJ
nonšalánten nonšalántna nonšalántno pridevnik [nonšalántən]
    1. ki zaradi podcenjevalnega odnosa ne kaže zanimanja, zavzetosti za kaj
      1.1. ki kaže, izraža odsotnost zanimanja, zavzetosti za kaj
    2. ki duševno ni napet, v ravnanju, vedênju nima zadržkov
      2.1. ki kaže, izraža odsotnost duševne napetosti, zadržkov v ravnanju, vedênju
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. nonchalant) iz frc. nonchalant, iz stfrc. nonchaloir ‛ne skrbeti, biti brezbrižen’, iz non ‛ne’ + chaloir ‛biti skrben, zaskrbljen’ < lat. calēre ‛biti vroč, topel’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
olisíčiti olisíčim dovršni glagol [olisíčiti]
    namestiti lisice na kolo nepravilno parkiranega vozila
ETIMOLOGIJA: ↑lisičiti
Celotno geslo eSSKJ
ríkša ríkše samostalnik ženskega spola [ríkša]
    1. vozilo z dvema ali tremi kolesi za prevoz ljudi, ki ga vleče, poganja človek, po izvoru iz Azije
      1.1. tako vozilo na motorni pogon
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Rikscha iz jap. jinrikisha, iz jin ‛človek’, riki ‛sila, moč’ in sha ‛voz’, prvotno torej ‛voz na človeško silo’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
spójler spójlerja samostalnik moškega spola [spójler]
    priprava, vgrajena v karoserijo vozila, ki uravnava zračni upor in poveča stabilnost, aerodinamičnost vozila
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Spoiler) iz angl. spoiler ‛kdor nekaj pokvari’, iz spoil v pomenu ‛kvariti’, po lastnosti, da pokvari možnost, da bi vozilo lahko vzletelo - več ...
Celotno geslo eSSKJ
šofêr šofêrja samostalnik moškega spola [šofêr]
    manj formalno kdor upravlja cestno motorno vozilo, navadno poklicno
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Chauffeur iz frc. chauffeur ‛(poklicni) voznik’ in ‛kurjač’ < ‛kurjač (na lokomotivi)’ iz chauffer ‛greti, kuriti’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
šofêrjev šofêrjeva šofêrjevo pridevnik [šofêrjeu̯ šofêrjeva šofêrjevo] ETIMOLOGIJA: ↑šofer
Celotno geslo eSSKJ
šofêrka šofêrke samostalnik ženskega spola [šofêrka]
    manj formalno ženska, ki upravlja cestno motorno vozilo, navadno poklicno
ETIMOLOGIJA: ↑šofer
Celotno geslo eSSKJ
šofêrski šofêrska šofêrsko pridevnik [šofêrski] ETIMOLOGIJA: ↑šofer
Celotno geslo eSSKJ
šofírati šofíram nedovršni glagol [šofírati]
    1. manj formalno upravljati cestno motorno vozilo
    2. manj formalno, ekspresivno upravljati, usmerjati sploh
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. chauffieren, glej ↑šofer
Celotno geslo eSSKJ
špórtnik špórtnika samostalnik moškega spola [špórtnik]
    1. kdor se ukvarja s športom
    2. manj formalno zelo hitro, zmogljivo, odzivno cestno vozilo, zlasti avtomobil, motorno kolo; SINONIMI: ekspresivno atlet
ETIMOLOGIJA: ↑šport
Celotno geslo eSSKJ
vetrôvnik vetrôvnika samostalnik moškega spola [vetrôu̯nik]
    1. iz tehnike in tehnologije veliki cevi podobna naprava, v kateri se ustvarja zračni tok za proučevanje, testiranje aerodinamičnih lastnosti zlasti letal, avtomobilov
      1.1. taka naprava za trening nekaterih športov ali za rekreativno, ljubiteljsko dejavnost
ETIMOLOGIJA: ↑veter
Celotno geslo eSSKJ
vlák vláka samostalnik moškega spola [wlák]
    navadno po železnih tirih vozeče vozilo iz med seboj povezanih vagonov, ki jih vleče lokomotiva
STALNE ZVEZE: cestni vlak, ekspresni vlak, hitri vlak, lebdeči vlak, magnetni vlak, muzejski vlak, oklepni vlak, oprtni vlak, spalni vlak, sprinterski vlak, šprinterski vlak, turistični vlak, vlak smrti, zeleni vlak
FRAZEOLOGIJA: kot ekspresni vlak, loviti zadnji vlak (za kaj), ujeti zadnji vlak (za kaj), vlak smrti, vreči se pod vlak, zadnji vlak (za kaj), zadnji vlak (za kaj) je odpeljal (komu), zamuditi vlak (za kaj)
ETIMOLOGIJA: kakor češ. vlak, hrv., srb., vlȃk, prvotno ‛vlečenje, vleka’, iz ↑vleči, kalk po nem. Zug ‛vlak’ iz ziehen ‛vleči’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
vlákec vlákca samostalnik moškega spola [wlákəc]
    2. igrača, ki predstavlja vlak
    3. enostaven ples, pri katerem plesalci tvorijo premikajočo se kolono
STALNE ZVEZE: hitri vlakec, vlakec smrti
ETIMOLOGIJA: ↑vlak
Celotno geslo eSSKJ
vlakovódja vlakovódje tudi vlakovódja samostalnik moškega spola [wlakovódja]
    voznik vlaka
ETIMOLOGIJA: ↑vlak + ↑vodja
Celotno geslo eSSKJ
vozíšče vozíšča samostalnik srednjega spola [vozíšče]
    del cestišča, namenjen za vožnjo vozil
STALNE ZVEZE: smerno vozišče
ETIMOLOGIJA: ↑voziti
Celotno geslo eSSKJ
zabrémzati zabrémzam dovršni in nedovršni glagol [zabrémzati]
    1. neformalno z zavoro upočasniti, ustaviti vozilo
      1.1. neformalno upočasniti, ustaviti premikanje koga, česa sploh
    2. neformalno, ekspresivno narediti, povzročiti, da se kaj uresniči pozneje, težje ali se sploh ne začne
      2.1. neformalno narediti, povzročiti, da kaj poteka počasneje
ETIMOLOGIJA: ↑bremzati

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
aêrodinámičen in áerodinámičen -čna -o prid. (ȇ-á; ȃ-á)
nanašajoč se na aerodinamiko: aerodinamični izkoristek; aerodinamične sile
// ki povzroča čim manjši zračni upor: aerodinamična drža telesa pri smučarskih skokih; aerodinamične linije letala; avtomobil aerodinamične oblike
    aêrodinámično in áerodinámično prisl.:
    aerodinamično oblikovano vozilo
SSKJ²
aeroplán -a m (ȃ)
motorno zračno vozilo, težje od zraka; letalo: aeroplan se dvigne, kroži; dvomotorni aeroplan; ropot aeroplana
Število zadetkov: 542