Zadetki iskanja
Pleteršnik
Pleteršnik
štȃrəc, -rca, m. 1) na štarec voziti, (lange Baumstämme) auf den zerlegten zwei Wagentheilen fahren und mittelst einer Stange lenken, Levst. (Rok.); — 2) na štarec vreči (žabo), mittelst eines Hebels in die Höhe schnellen, Levst. (Rok.); — prim. bav. starz, nem. Sterz.
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
Prekmurski
tá pelàti se ~ pèlam se nedov. peljati se, voziti se: Ovo i ládje, dönok ſze od málicskoga veſzla tá pelajo KŠ 1771, 750
Pleteršnik
Pleteršnik
učíti, -ím, vb. impf. 1) lehren, unterrichten, abrichten, u. koga brati in pisati; voliče voziti u.; uči me modro govoriti! kdo te je vsemu temu učil? Jurč.; nav. u. koga kaj: uči me pot tvojih postav! Ravn.; učiš me modrost, Ravn.; u. koga česa: uči ti mene tvojih pravd! Trub.; iz mladega nas pobožnosti in strahu božjega uče, postave nas ljubezni, pravičnosti uče, Ravn.-Valj. (Rad); kozje molitvice u. koga, = jemanden Mores lehren; — to uči pamet, das gibt der Verstand; to uči cesta, das wird durch die Straße bestimmt, Levst. (Cest.); škoda uči človeka, der Schaden macht den Menschen klug, witzigt ihn; — 2) u. se, lernen; človek se v sili moliti uči; u. se jeziku, Levst. (Nauk); nav. u. se česa; u. se zidarskega, das Maurerhandwerk lernen; u. se na pamet, auswendig lernen; = u. se na izust, Cig. (T.); — učen, gelehrt; u. biti čemu, in etwas bewandert sein, es verstehen, Dol.; = u. biti v čem; u. na kaj: na sveto pismo učen, Ravn.-Mik.; nisem učen na to, Erj. (Izb. sp.).
Prekmurski
vìlica tudi vùlica -e ž ulica: escse i vilicza toga meszta je z-csisztoga zláta KM 1783, 215; ſztani gori i idi vu viliczo KŠ 1771, 368; I vö idoucsa prejsla ſzta edno viliczo KŠ 1771, 379; Jánosko sze na ednoj sürkoj vilici náide KAJ 1870, 115; Ár lübijo vu ſzpráviſcsaj i na vogláj vilicz ſztojécsi moliti KŠ 1771, 18; vö idoucsi na vilicze nyegove KŠ 1771, 202; Gnojá je nej dáo vö voziti na vilicze KM 1790, 68; ſzo vnouge roune ſz-poſztelami vrét na vilicze vo dejvali KM 1796, 119; ni niſcse ne bode csüo na viliczaj gláſz nyegov KM 1796, 39; Uttza; vulicza KOJ 1833, 179
Pleteršnik
vlȃk, m. 1) der Zug (als Handlung), Cig.; die Zugarbeit: delo in v., Vrtov. (Km. k.); — das Ziehen, das Schleppen: na v. spravljati drva z gore, Dol.; — 2) die zunehmende Wucht eines sich schnell bewegenden Körpers; padajoča ali leteča stvar dobiva vlak, Svet. (Rok.); — der Druck der Gewichte, Cig.; — 3) das Zuggarn, das Zugnetz, Mur., Cig., Jan., ogr.-M., C., Hip. (Orb.), Cerknica (Notr.)-Erj. (Torb.); vlak v morje metati, z vlaki ribe loviti, ogr.-Valj. (Rad); — 4) der Weinheber, Cig., M., C.; — 5) ein zweirädriger Handwagen, Cig., Jan., M., C.; — kola z dvema kolesoma s pritrjenimi koli, da z njimi seno vlačijo s hribov, Notr.; vlak sena, Rut. (Zg. Tolm.); — na vlak voziti (klade, drva), an das Vordertheil eines Wagens befestigt fahren oder schleppen, Dol., BlKr.; — ein Schleppschlitten oder eine schlittenartige Schleife, um Lasten von Bergen herabzuschaffen, Dol., Notr.; — 6) die Holzriese, Rož.-Kres; — 7) der Zug (z. B. von Vögeln), Jan.; strašen vlak kobilic, neizmerni vlaki prepelic, Ravn.; ein Zug Soldaten, V.-Cig.; der Eisenbahnzug, Cig., Jan., nk.; osebni v., der Personenzug, nk.; tovorni v., der Lastenzug, nk.; = težki v., Svet. (Rok.); — 8) das Gereiß: vlak je za kaj, man reißt sich um etwas, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), LjZv.; za pšenico bil je velik vlak, Gor.-Valj. (Rad); — 9) eine Vorrichtung, um etwas zu ziehen, der Zug, Cig.; — der Göpel, Jan., Nov.
Pleteršnik
vláka, f. 1) das Schleppen, die Schlepperei, Svet. (Rok.); — (fig.) das Zögern, C.; — 2) das Eggen, C.; brana je za vlako, ogr.-Valj. (Rad); — 3) die Schleppvorrichtung, der Schleppschlitten, Z., Tolm.; = iz rant zložena priprava, na kateri vlačijo praprot s hribov domov, Gor.; — der Schlitten, Ben.-Kl.; = pl. vlake, C., Podkrnci-Erj. (Torb.); — das Vordertheil des Wagens mit den Lagerbäumen, die mit dem einen Ende nachgeschleppt werden: na vlako voziti, Notr.-M.; = na vlake voziti, Tolm.; — 4) toliko drv, bodi si v deblih ali vejah, kolikor jih vleče konj ali človek ("šel je po vlako"), Solkan-Erj. (Torb.); eine Last Holz, Jan.
Pleteršnik
Celotno geslo
Hipolit
Celotno geslo
Hipolit
Pleteršnik
vóziti, vǫ́zim, vb. impf. fahren (trans.); blago v. na železnico; hitro, počasi v., schnell, langsam fahren; — v. se, fahren; v. se v kočiji, na saneh, v ladji; — po zraku se v., durch die Luft schweben, Cig. (T.); lastovice se po zraku vozijo, C.
Prekmurski
vozìti vòzim nedov. voziti: i blágo vozijo AI 1878, 8; pren. Ne voſzte lüczki járem znevernimi KŠ 1771, 539
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
Vorenc
voziti nedov., F24, aurigare, vositi, kozhio vositi; convehere, v'kup voṡiti; frumentari, ṡhitu voṡiti, ali pobèrati; innabilis, -le, kir ſe ne more niti plavati, niti voṡiti; navigabilis aqua, voda po kateri ſe more lahku voṡiti; remigare, voṡiti, veſlati, s'veſly voṡiti; vectoria navigia, ladja, v'kateri ſe blagú voṡi
Število zadetkov: 52
Dostopnost