Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
vpíti1 vpíjem dov. (í)
sprejeti vase: omet je hitro vpil barvo; tla niso mogla vpiti vse vode; vpiti pline / vpiti toploto sončnih žarkov
    vpíti se 
    preiti v notranjost česa: mazilo se vpije v kožo; pren. lepota pokrajine se je vpila v pesnika
    ●     ekspr. klop se je vpil v kožo zajedel; ekspr. oči so se mu vpile v njen obraz začel jo je željno gledati
    vpít -a -o:
    vpita voda
SSKJ²
vpíti2 vpíjem nedov., vpìl (í ȋ)
1. zelo glasno govoriti: otroci vpijejo na dvorišču; ker je naglušen, mu je treba vpiti na uho; vpila je za njimi, pa je niso slišali; ekspr. vpiti na ves glas, na vse grlo zelo; pog. vpije kot jesihar zelo / vpili so drug čez drugega; vpiti na pomoč
// na tak način izražati jezo, nejevoljo: v službi je tiho, doma pa vpije; jezno, srdito vpiti; spet vpije na otroke / ne dovolim, da kdo vpije name, nad menoj
2. ekspr. biti zelo viden zaradi kontrasta z okoljem: jesenske barve so vsak dan bolj vpile / iz časopisov vpijejo same slabe novice
// pojavljati se v visoki stopnji, v močni obliki: krivice vpijejo do neba, v nebo / siromaštvo v revnih četrtih kar vpije
3. ekspr., v zvezi s po kazati veliko potrebo, željo: kmetija vpije po sodobnejši opremi; ulice vpijejo po čistoči / kri vpije po maščevanju; srce vpije po ljubezni
    vpijóč -a -e:
    vpijoč je hodil po cesti; vpijoče barve; v nebo vpijoča krivica; prisl.: vpijoče prikazati revščino; sam.:, bibl. glas vpijočega v puščavi razširjanje kakega nazora, prizadevanje, ki nima uspeha
SSKJ²
vpítje -a s (í)
glagolnik od vpiti, kričati: zaslišalo se je vpitje; vpitje in jok / vpitje nad otroki
SSKJ²
vpòj -ôja m (ȍ ó)
glagolnik od vpiti, sprejeti vase: vpoj tekočine
SSKJ²
vsesáti -ám [ʍsəsati in ʍsesati] dov. (á ȃ)
1. s sesanjem spraviti vase: otrok vsesa z mlekom tudi zrak
// z zračnim tokom spraviti v kaj: črpalka vsesa gorivo v valj; vsesati tekočino; vsesati določeno količino plina; vsesati prah
2. ekspr. vpiti1, vsrkati: suha zemlja hitro vsesa vodo / novo okolje nas je vsesalo vase popolnoma sprejelo
    vsesáti se 
    s sesalom prodreti v kaj: komar se ji je vsesal v lice; stenice so se vsesale v speče; pren., ekspr. v srce se mu je vsesal strah
    ●     ekspr. njegov pogled se je vsesal v njen obraz nepremično je gledal njen obraz
    vsesán -a -o:
    vsesana zmes goriva in zraka
SSKJ²
vzbúna -e ž (ȗ)
zastar. alarm: taborovodja je zapiskal vzbuno / vzbuna se je začela ob dveh / vpiti, zvoniti na vzbuno z vpitjem, zvonjenjem opozarjati na pripravljenost na bližajočo se nevarnost
SSKJ²
zijáti -ám nedov. (á ȃ)
1. ekspr. biti v stanju, ko se prej prilegajoči se deli ne prilegajo (več): avtomobilska vrata zijajo / čevlji so zijali, da so se videli prsti so imeli podplat odtrgan od zgornjega dela
// biti razmeroma široko odprt: okna zijajo in vrata so sneta s tečajev / rana zija; kopalna kad pri dnu zija je počena; razpoke v zemlji zijajo vsak dan bolj so vsak dan večje
// s prislovnim določilom biti kje z vidno odprtino, praznino: v strehi zijajo luknje; košare in sodi so prazni zijali po shrambah
2. ekspr., s prislovnim določilom biti z odprtino obrnjen, usmerjen tako, kot nakazuje določilo: okenske odprtine so črne zijale v nas; pod njim je zijal prepad
3. slabš. imeti odprta usta, kljun: ne zijaj, zapri usta; kokoš zija od žeje
// zehati: ves večer že zija
4. slabš. nepremično, navadno radovedno gledati: ustavil se je in zijal; zijati okrog sebe; kaj tako zijaš vame, za njo / oči topo zijajo
5. slabš. kričati, vpiti2: kaj tako zijaš, saj nismo gluhi; zijati nad kom
● slabš. to bo zijal, ko pride bo začuden, presenečen; ekspr. zijati od začudenja biti zelo začuden; slabš. že spet zija v časopis bere časopis; slabš. ves dan zija v zrak postopa; je brez dela; slabš. zija kot tele v nova vrata gleda zelo neumno ali začudeno; preg. čim več ima, po več zija tem več bi hotel imeti
    zijáje :
    zijaje ga je poslušala
    zijajóč -a -e:
    zijajoči gobci pošasti; zijajoča rana, razpoka
SSKJ²
zmérjati -am nedov., tudi zmerjájte; tudi zmerjála (ẹ́)
izražati nejevoljo, nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja, navadno z nespoštljivimi, žaljivimi besedami: začel je vpiti in zmerjati; glasno, hudo, javno zmerjati; zmerjati koga kot psa zelo / zmerjati koga s pijancem; ekspr. zmerjati koga z bedakom, cepcem, norcem; zmerjata se z živalskimi imeni
    zmerjáje :
    zmerjaje in preklinjaje se je prerinil v ospredje
    zmerjajóč -a -e:
    zmerjajoč ga vso pot, ga je peljala domov; zmerjajoča ženska
    zmérjan -a -o:
    zmerjani otroci; biti od vseh zmerjan

Slovenski pravopis

Pravopis
čez [poudarjeno čèz] predl. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. varianta čéz.. (ẹ̑)
1. smerni prostorski ali prostorski poti skočiti ~ ograjo; steči ~ cesto; Sklonil se je čezenj [zə]; iti z roko ~ oči; obleči brezrokavnik ~ bluzo; skočiti °~ okno skozi; Koliko meri ~ ramena; tanka ~ pas; most ~ reko; potovati v Zagreb °~ Zidani Most skozi; poud. teči ~ drn in strn |ne po poti|
2. časovni biti zdoma ~ dan, ~ zimo; vrniti se ~ deset minut; ~ sedem let vse prav pride
3. vezljivostni zabavljati ~ hrano; reči komu kaj ~ čast; vpiti drug ~ drugega; poud. Napravili so križ čézme, zastar. čez mé |obupali so nad menoj|; star. Usmilite se ~ siroto sirote
4. povedkovniški, poud.: zrasti komu ~ glavo |nehati biti ubogljiv, obvladljiv|; dati otroka ~ koleno |natepsti|; neknj. pog. biti ~ les |čudaški, neumen|; prakt.sp. imeti koga ~ noč prenočiti; gled. žarg. Drama je šla ~ oder je bila uprizorjena
5. lastnostni biti visok ~ dva metra; plačati ~ tisoč tolarjev; delati ~ uro; izprašati dijakinjo ~ vso snov; ~ noč zasloveti |nenadoma, hitro|
Pravopis
hruméti -ím nedov. hrúmi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; hrumênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Množica ~i; poud. Hudournik ~i po soteski |teče|; poud. hrumeti proti komu/čemu na zborovanju ~ ~ vladi |razburjeno, ogorčeno govoriti|; poud. hrumeti na koga/kaj ~ ~ svoje ljudi |kričati, vpiti|
Pravopis
jésihar -ja m z -em člov. (ẹ̑) neknj. ljud. |nekdanji prodajalec kisa|; poud. vpiti kot ~ |zelo|
jésiharjev -a -o (ẹ̑)
Pravopis
mešétar -ja m z -em člov. (ẹ̑) ~ je pomagal pri prodaji volov; vpiti kot ~; borzni ~ posrednik; slabš. konjski ~ |prekupčevalec|
mešétarka -e ž, člov. (ẹ̑)
mešétarjev -a -o (ẹ̑)
Pravopis
nôro nač. prisl. (ó) poud.: ~ vpiti, razgrajati |nespametno, nerazsodno|; ~ zaljubljen |zelo|
Pravopis
prevpíti -vpíjem dov. prevpítje; drugo gl. vpiti2 (í ȋ) koga/kaj ~ ropot motorja
Pravopis
privpíti -vpíjem dov.; drugo gl. vpiti2 (í ȋ) poud. ~ iz hiše |vpijoč priti|
Pravopis
prodirljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) star. ~ vpiti predirljivo
Pravopis
razvpíti -vpíjem dov. razvpítje; drugo gl. vpiti2 (í ȋ) poud. |razglasiti|: koga/kaj ~ fanta, da je nepošten; razvpiti koga za koga/kaj ~ koga za lažnivca
Pravopis
regljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; regljánje; (-àt) (á ȃ) Žabe ~ajo; slabš. regljati na koga ~ ~ moža |vpiti, kričati|; slabš. regljati o kom/čem Kar naprej ~a ~ tem |govori, pripoveduje|
Pravopis
vpíti1 vpíjem dov. vpítje; drugo gl. piti (í) kaj ~ barvo
vpíti se vpíjem se (í) v kaj ~ ~ ~ kožo
Pravopis
vpíti2 vpíjem nedov. vpíj -te, -óč; vpìl -íla, vpìt, vpít -a; vpítje; (vpìt) (í ȋ) kaj ~ povelja; vpiti na koga/kaj ~ ~ otroke; poud. vpiti po kom/čem Kmetija ~e ~ gospodarju |zelo potrebuje gospodarja|; vpiti komu kaj ~ delavcem ukaze; ~ gluhemu; Otroci ~jejo na dvorišču; poud. Krivice ~jejo do neba |so zelo velike, očitne|
Število zadetkov: 167