Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
brezštevílen -lna -o prid. (ȋ)
ekspr. ki se ne da prešteti: vpitje brezštevilne množice; brezštevilne, utripajoče reklame
SSKJ²
čofotánje -a s (ȃ)
glagolnik od čofotati: zaslišali so čofotanje in vpitje kopalcev / čofotanje otrok po blatu
SSKJ²
čúti1 čújem nedov. in dov., čúl in čùl (ú ȗ) pog.
1. s sluhom zaznavati; slišati: ne kliči, saj te nihče ne čuje; čul je glasne korake in udarce na vrata; čuti govorjenje, smeh; v daljavi je bilo čuti grmenje; ni čul, kdaj je prišel; dobro, razločno čuti; zaradi nevihte se vpitje ni čulo / ekspr. povem samo to, kar sem čul na lastna ušesa / nar. vzhodno star je, pa slabo čuje
2. seznaniti se s čim s poslušanjem: ali bi rade kaj čule o njej; želela je čuti njegovo mnenje; slabih stvari ne čuje rada / zdaj pa čujmo zanimivo zgodbo poslušajmo
// izvedeti kaj iz pripovedovanja ljudi: gotovo ste že čuli zanj; o novih sosedih nismo čuli nič slabega; brezoseb. čuje se, da bo prišel nadzornik
3. star. uslišati: Nebo mu prošnje te ne čuje (S. Gregorčič)
● ekspr. to se čuje kot bridka ironija je; preg. da se resnica prav spozna, treba je čuti dva, oba zvona trditev in nasprotno trditev
    čúvši zastar.:
    to čuvši, se mož razveseli; 
prim. čuj
SSKJ²
dálja -e ž (á)
1. kraj, prostor, ki je daleč; daljava: iz dalje se je čulo vpitje; star. ne hodi v tako daljo tako daleč
// pesn. prostranstvo: priti iz daljnih dalj; prostrana, sinja dalja; jasne, mračne dalje
2. zastar. razdalja: medsebojna dalja dveh predmetov
Pravopis
dálja -e ž, pojm. (á) neobč. vpitje v ~i v daljavi; pesn. priti iz daljnih dalj
Celotno geslo Sinonimni
daljáva -e ž
kraj, prostor, ki je daleč
SINONIMI:
dalja, pesn. dalj1, knj.izroč. daljina
GLEJ ŠE SINONIM: razdalja
GLEJ ŠE: skrbništvo
SSKJ²
direndáj -a [dirəndaj] m (ā)
ekspr. hrup, vpitje: goste imajo, spet bo direndaj; direndaj je trajal pozno v noč; zdaj mi je pa že dovolj tega direndaja / mestni direndaj; strašen direndaj je po cestah vrvež, prerivanje; brata se nista menila zanjo, imela sta svoj direndaj svoje igre, svojo zabavo
Pravopis
direndáj -a [rə] m z -em pojm. (á; ȃ) poud. |hrup, vpitje|
SSKJ²
donebésen -sna -o prid. (ẹ̑)
ekspr. visok, kot bi segal do nebes: iz hiše so švignili pošastni donebesni plameni; v mestu so same visoke hiše in donebesni stolpi; donebesno gorovje
// zelo glasen: slišati je bilo donebesne krike; donebesno vpitje / zavladalo je donebesno veselje zelo veliko
Pravopis
donebésen -sna -o (ẹ̑) poud.: ~ stolp |zelo visok|; ~o vpitje |zelo glasno|
Pravopis
drhál -i [-u̯] ž (ȃ) slabš. |množica, skupina|: vpitje ~i; razbojniške ~i
SSKJ²
džúmbus -a m (ȗ)
nižje pog., ekspr. hrup, trušč, vpitje: v razredu je bil strašanski džumbus / to bi bil džumbus, če bi prišlo do vojne velika zmeda
Pravopis
džúmbus -a m, pojm. (ȗ) poud. |nered; trušč, vpitje|
Celotno geslo Etimološki
džȗmbus -a m
Celotno geslo eSSKJ
glágol glágola samostalnik moškega spola [glágol]
    1. iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki je v stavku povedek, izraža vid, čas, vezljivost, naklon in način ter označuje dejanja, procese in stanja
      1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
STALNE ZVEZE: dovršni glagol, modalni glagol, naklonski glagol, nedovršni glagol, nepravilni glagol, neprehodni glagol, pomožni glagol, prehodni glagol
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek rus. glagól iz stcslov. glagolъ ‛beseda, govor, glas’ < pslov. golgolъ ‛klicanje, vpitje’ < ide. *gal-galo- iz *gal- ‛klicati, vpiti’ - več ...
Celotno geslo Etimološki
glágol -a m
Vorenc
glasan prid., F8, butio, -onis, ena velika tyza v'treſſetinah, s'eno glaſno ſhtimo; canor, -ris, canorus, glaſſán, lépiga glaſſa; clamor, krizh, vpijenîe, ſhrai, krizhanîe, vriṡk, glaſnu vpitje; multisonorus, -a, -um, ſylnu glaſſán; personus, -a, -um, glaſſán, s'lepim glaſſom; sonor, -oris, glaſnú ṡhvenkanîe; sonorus, -a, -um, cilú glaſſán, inu lèpe ṡhtime, dobriga glaſſú; vocalis, -le, glaſſán, dobriga glaſſú
SSKJ²
gonjáč -a m (á)
1. kdor goni, vodi živino: gonjači konj; slišalo se je pokanje bičev in vpitje gonjačev / bil je za gonjača / orali so brez gonjača
2. lov. kdor goni divjad pred stojišče lovca: za lov so najeli veliko gonjačev; lajanje psov in vpitje gonjačev
3. lov., rabi se samostojno ali kot prilastek brak, gonič: na vrvici je vodil pse gonjače
Celotno geslo Kostelski
halabuka ► xalaˈbuka -e ž
Celotno geslo Kostelski
holovanj ► xȯlȯˈvaːn’ -a m
Število zadetkov: 108