Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
rjovênje -a s (é)
glagolnik od rjoveti: rjovenje ga je prestrašilo; levje, tigrovo rjovenje / rjovenje topov in žvižganje granat / to ni petje, ampak rjovenje; vpitje je prešlo v rjovenje / rjovenje viharja
SSKJ²
rogovíljenje -a s (ī)
glagolnik od rogoviliti: rogoviljenje z rokami / poslušati rogoviljenje strank po stopnišču / rogoviljenje mladine po vasi; vpitje in rogoviljenje / odgovoriti na rogoviljenje študentov
Vorenc
silno prisl., F246, abhorrescere, ſe ſylnu bati; admodum, ſylnu mozhnu, ẛkorai, ṡadoſti, vezhkrat; demirari, ſe ſylnu zhuditi; ditiſsimus, ſylnu bogat; intolerabilis, -le, intolerabundus, -a, -um, ſylnu teṡhak, nenosliu, netarpeṡhliu; longiſsimè, ſylnu dolgu; obnixè, ſylnu, s'vſo mozhjó, lipú; per, cilú, ſylnu, po, pre, ṡkuṡi; persapiens, ſylnu moder; persenex, -cis, ſylnu ſtar; recandus, ſylnu reṡbeilen; violenter, ſylnu; vociferatio, vpitje, ſylnu ṡlú ſhrajanîe, vriṡkanîe, ukanîe
SSKJ²
stápljati -am nedov. (ā)
združevati: dveh nasprotnih elementov ni mogoče stapljati v eno / stapljala je svojo predstavo o njem z njim samim
    stápljati se 
    1. prevzemati lastnosti, značilnosti koga: priseljenci se stapljajo z domačini / sosednja jezika sta se začela stapljati
    2. tvoriti z drugimi elementi celoto: govornikove besede se stapljajo z zvoki trobent; vpitje ljudi in ropotanje strojev se staplja v oglušujoč hrup
    3. ekspr. stikati se: v daljavi se morje staplja z nebom; sivi oblaki se stapljajo s tlemi
SSKJ²
stóglásen -sna -o prid. (ọ̑-ā)
ekspr. mnogoglasen: vpitje se je mešalo s stoglasnim truščem; stoglasno petje ptičev
Vorenc
strašiti nedov., F4, evohe, vel evhoe, vpitje eniga, kateri ob pamet grè inu ludy ſtraſhi; horrificare, ſtraſhiti; terrere, ſtraſhiti, vſtraſhiti, preſtraſhiti; territare, ſtraſhiti, vezhkrat vſtraſhiti
Vorenc
šraj m, F3, clamor, krizh, vpienîe, ſhrai, krizhanîe, vriṡk, glaſnu vpitje; collutulare, eniga v'ſhrai perpraviti, hudú obrezhi, zhaſt odvṡèti, vmaẛati; confremere, kruliti, en ſhrai ſturiti
Svetokriški
šraj -a m kričanje, vpitje: dokler hlapzi nej ſo prishli gledat kaj taisti shraj im. ed. pomeni ǀ lepe shtime teh semilskih Muſikantu ſo kakor en shraj im. ed. teh shab ǀ ſodi de ta shrai im. ed. pomeni de mei folkam je boj ǀ En dan vidi Chriſtus veliku ludy okuli ſvojh Iogru, kateri ſo en velik shraj tož. ed. imeli ǀ na leta shrai tož. ed. ſo tekle gledat te druge dekle ǀ s' velikem shrajam or. ed., inu shpotam ǀ s' velikem, inu s' ſtrashnem shrajom or. ed. pojti ← nem. Schrei ‛krik’
Vorenc
šrajanje s, F4, ruditus, -us, oſlovu ſhrajanîe, ali riovenîe; rumor, -ris, en vpoi, ropotanîe, ſhrajanîe, glaṡ; verbasonium, ſhrajanîe; voviferatio, vpitje, ſylnu ṡlú ſhrajanîe, vriṡkanîe, ukanîe
Svetokriški
šrajanje s kričanje, vpitje: v'pakli drugiga neshlishio, ampak jokajne, Klagovajne, shrajane tož. ed., Zagovajne (II, 244) → šrajati
Celotno geslo Kostelski
šrajanje ► šˈraːjan’e -a s
SSKJ²
tísočglásen -sna -o prid. (ȋ-ā)
ekspr. mnogoglasen: tisočglasno petje škržatov; zaslišalo se je tisočglasno vpitje napadalcev
SSKJ²
togôten -tna -o prid. (ó)
1. ki je v stanju velike jeze, razdraženosti: skušali so pomiriti togotne vaščane; ves togoten je planil kvišku
// ki izraža, kaže veliko jezo, razdraženost: togoten obraz; togotne kretnje; zaslišali so togotno vpitje
2. ki se (rad) zelo razjezi, razdraži: bil je togoten človek; dobil je togotno ženo / togoten značaj
3. ekspr. silovit, divji: togotna burja; togotno morje
    togôtno prisl.:
    togotno odgovarjati; togotno je zaloputnil vrata
Vorenc
ukanje s, F2, evax, vukanîe, en veſſel glaṡ; vociferatio, vpitje, ſylnu ṡlú ſhrajanîe, vriṡkanîe, ukanîe
Celotno geslo Kostelski
večanj ► veˈčaːn’ -a m
Celotno geslo Kostelski
večanje ► veˈčaːn’e -a s
Celotno geslo Pohlin
vek [vẹ̑k vekȗ] samostalnik moškega spola

vpitje, kričanje

SSKJ²
vík -a m (ȋ)
star. kričanje, vpitje: iz hiše je bilo slišati hrupen vik; otroški vik in smeh
● ekspr. dvigniti, zagnati vik in krik zelo se razburiti za kaj
Pravopis
vík -a m, pojm. (ȋ) star. kričanje, vpitje; poud. ~ in krik |veliko razburjenje|
SSKJ²
víka -e ž (ī)
zastar. kričanje, vpitje: iz tabora se je razlegala glasna vika
Število zadetkov: 108