vprášati tudi vprašáti -am dov. vprášaj -te tudi -ájte; vprášal -ála tudi vprášala, vprášat, vprášan -a; vprášanje; (vprášat) (á/á á) koga ~ potujočega, kam gre; vprašati koga kaj ~ učenca matematiko; vprašati koga za koga/kaj ~ vodjo za dovoljenje; Šel je v šolo vprašat za sina; vprašati koga o kom/čem ~ znanca o zdravju; vprašati koga po kom/čem ~ otroka po imenu; ~ prijatelja po znancih; knj. pog.: Ne vprašaj, kako smo veseli Zelo smo veseli; Ne vprašajte, kje vse je bil Marsikje je bil; Greš zraven? -Še ~aš
vprášati se tudi vprašáti se -am se (á/á á) o čem ~ ~ ~ smislu življenja
Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
dovprášati tudi dovprašáti -am dov.; drugo gl. vprašati (á/á á) koga/kaj o kom/čem ~ vse o študiju povprašati, vprašati
dovprášati se tudi dovprašáti se (á/á ȃ) do česa ~ ~ ~ prave poti
dovprášati se tudi dovprašáti se (á/á ȃ) do česa ~ ~ ~ prave poti
Pravopis
povprášati tudi povprašáti -am dov.; drugo gl. vprašati (á/á á) za koga/kaj ~ ~ službo; poud. povprašati koga ~ soseda, kdaj pride |vprašati|; povprašati po kom/čem ~ ~ novicah
Pravopis
bárati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; báranje (ȃ) star. vprašati, spraševati: koga kaj ~ soseda, kje je bil; barati za koga/kaj ~ ~ mnenje; ~ ~ soseda; barati po kom/čem ~ ~ gospodarju
Pravopis
doprášati tudi doprašáti -am dov.; drugo gl. prašati (á/á á) pokr. kaj vse ~ in oditi povprašati, vprašati
doprášati se tudi doprašáti se -am se (á/á á) pokr. do česa ~ ~ ~ hiše dovprašati se
doprášati se tudi doprašáti se -am se (á/á á) pokr. do česa ~ ~ ~ hiše dovprašati se
Pravopis
pobárati -am dov. -an -ana (ȃ) star. vprašati, povprašati: koga za koga/kaj ~ mimoidočega za pot; pobarati koga o kom/čem ~ znanca o prijatelju
Pravopis
pobezáti -ám [bə] dov. pobezánje; drugo gl. bezati (á ȃ) v kaj ~ ~ ogenj; pobezati po čem ~ ~ žerjavici pobrskati; poud. pobezati koga za kaj ~ dolžnika za plačilo |vprašati, terjati|
Pravopis
prášati tudi prašáti -am dov. prášaj -te tudi -ájte; prášal -ála tudi prášala, prášat, prášan -a; prášanje; (prášat) (á/á á) star. vprašati
Pravopis
problematizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; problematizíranje (ȋ) publ. kaj ~ idejo |vprašati se o njenem smislu, utemeljenosti|
Pravopis
rêči rêčem dov., 3. os. mn. tudi rekó, rêci -íte, rekóč; rékel rêkla, rèč/rêč, rečèn -êna, star. rékši; (rèč/rêč) (é) kaj ~ besedo; poud. Včeraj sta si rekla da |sta se poročila|; knj. pog.: Počakaj, bova katero rekla se pogovorila; Težko ~e r izgovori; nevtr. Ponovite, kar ste rekli; Saj ste vi to ●rekla rekli; reči komu/čemu kaj ~ profesorju kaj žaljivega; ~ sošolcu lažnivec; neobč. Rekel mu je sesti ukazal, velel; poud.: Avtomobilu ni kaj ~i |je dober|; K temu nimam kaj ~ |pripomniti|; ~em vam, dobro premislite |izraža opozorilo, svarilo|; reči komu/čemu kaj o kom/čem O tem ti ne morem ~ nič dobrega |povedati|; knj. pog. reči komu za kaj ~ očetu za denar prositi ga, vprašati ga; knj. pog.: Rekel sem, torej bom dal obljubil; ~ nazaj odgovoriti; otr. Kako ~e krava |se oglaša|; poud.: Pa reci, če ni lepa |Res je lepa|; Podjetij je reci in piši petindvajset |poudarja trditev|; v pogojniku, poud.: Rekel bi, da to ni res |menim|; Dobre volje je. -Ne bi rekel; v velelniku za 1. os. mn. in dv., poud.: Recimo, da mi posodiš pet milijonov |predpostavimo|; No, reciva, da imaš prav |predpostaviva|; Saj mi je dobro, nič ne ~em, ampak naveličan sem |res mi je dobro|; brezos. Spet je reklo: bum, bum |se je oglasilo|
rêči se rêče se (é) komu/čemu Gostilni se je reklo Pri grozdu; Po domače se ~e pri Stoparjevih; poud.: On že ve, kaj se ~e lakota |je|; To je fant, da se ~e |je pravi fant|
rêči se rêče se (é) komu/čemu Gostilni se je reklo Pri grozdu; Po domače se ~e pri Stoparjevih; poud.: On že ve, kaj se ~e lakota |je|; To je fant, da se ~e |je pravi fant|
Pravopis
zmotíti in zmótiti -im dov.; drugo gl. motiti (í/ȋ/ọ́ ọ́) koga/kaj ~ otroka pri počitku; ~ pogovor; poud. Ali vas lahko malo ~im |Smem nekaj vprašati|
zmotíti se in zmótiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) ~ ~ pri seštevanju; zmotiti se v kom/čem ~ ~ ~ sodbi; s smiselnim osebkom, poud. zmotiti se komu Vrtel se je, dokler se mu ni zmotilo |ni postal omotičen|
zmotíti se in zmótiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) ~ ~ pri seštevanju; zmotiti se v kom/čem ~ ~ ~ sodbi; s smiselnim osebkom, poud. zmotiti se komu Vrtel se je, dokler se mu ni zmotilo |ni postal omotičen|
Pravopis
če1 [poudarjeno čè] podr. vez.
1. v pogojnih odvisnikih
a) realno Rada da, ~ ima
b) nerealno ~ bi imel, bi ti dal; ~ bi bil to vedel, bi bil vse drugače ravnal ko
2. v osebkovih odvisnikih Lepo je, ~ uboga starše
3. v časovnih odvisnikih kadar: Dobro mu je delo, ~ so ga hvalili; Nisem vesel, ~ se prepiraš
4. poud., v dopustnih odvisnikih |čeprav|: ~ je še tako pameten, vsega ne zna; Ne grem, pa ~ me na kolenih prosite; Jabolko je vsaj lepo, ~ že ni okusno
5. v oziralnih odvisnikih ker: Moral je priti, ~ je obljubil; poud. Tako je bilo, ~ že hočete vedeti |prav zares|
6. v sorazmernostnih odvisnikih ~ je bolj jezen, bolj pije
7. Zakaj tako, ~ smem vprašati; To so lepe jagode, ~ le niso predrage; Vsoto lahko podvoji, ~ ne celo potroji; izpust. Kdo, ~ ne on; Prekliči, ~ ne
čè čêja m s -em (ȅ ȇ) njegov večni ~
1. v pogojnih odvisnikih
a) realno Rada da, ~ ima
b) nerealno ~ bi imel, bi ti dal; ~ bi bil to vedel, bi bil vse drugače ravnal ko
2. v osebkovih odvisnikih Lepo je, ~ uboga starše
3. v časovnih odvisnikih kadar: Dobro mu je delo, ~ so ga hvalili; Nisem vesel, ~ se prepiraš
4. poud., v dopustnih odvisnikih |čeprav|: ~ je še tako pameten, vsega ne zna; Ne grem, pa ~ me na kolenih prosite; Jabolko je vsaj lepo, ~ že ni okusno
5. v oziralnih odvisnikih ker: Moral je priti, ~ je obljubil; poud. Tako je bilo, ~ že hočete vedeti |prav zares|
6. v sorazmernostnih odvisnikih ~ je bolj jezen, bolj pije
7. Zakaj tako, ~ smem vprašati; To so lepe jagode, ~ le niso predrage; Vsoto lahko podvoji, ~ ne celo potroji; izpust. Kdo, ~ ne on; Prekliči, ~ ne
čè čêja m s -em (ȅ ȇ) njegov večni ~
Pravopis
dŕzniti si -em si in dŕzniti se -em se nedov. (ŕ ȓ) z nedoločnikom: ~ ~ lagati; kot vljudnostna fraza Oprostite, da si vas ~em vprašati
Pravopis
Pravopis
Pravopis
iz [poudarjeno íz] predl. z rod., nasprotnostni par je v
1. izhodiščni prostor. priti ~ hiše; stopiti ~ avtomobila; izstopiti ~ stranke; izgnati ~ države; zleteti ~ gnezda; kapljati ~ pipe; vrniti se ~ Škofje Loke; pismo ~ Nemčije; izgon ~ raja; strel ~ puške; rešitev ~ nevarnosti
2. časovni spomin ~ davnih dni; utopija ~ leta tri tisoč; Poznam ga še ~ izseljenstva, ~ mladosti
3. vezljivostni norčevati se ~ njegove revščine
4. izvorni
a) izhajati ~ kmečkega stanu; hči ~ drugega zakona; arija ~ opere; napredovati ~ asistenta v docenta
b) kruh ~ grobe moke; kipec ~ žadovca; spomenik ~ marmorja; ustvariti ~ nič
5. vzročnostni storiti napako ~ strahu; vprašati ~ radovednosti; uboj ~ malomarnosti
6. lastnostni čestitati ~ srca; imeti rad ~ dna duše; čakati ~ dneva v dan; živeti ~ rok v usta; človek ~ knjige; naloga ~ matematike
7. povedkovniški dati ~ rok |izročiti|; biti ~ mode; žarg. biti ~ forme; Bolnik je že ~ nevarnosti
1. izhodiščni prostor. priti ~ hiše; stopiti ~ avtomobila; izstopiti ~ stranke; izgnati ~ države; zleteti ~ gnezda; kapljati ~ pipe; vrniti se ~ Škofje Loke; pismo ~ Nemčije; izgon ~ raja; strel ~ puške; rešitev ~ nevarnosti
2. časovni spomin ~ davnih dni; utopija ~ leta tri tisoč; Poznam ga še ~ izseljenstva, ~ mladosti
3. vezljivostni norčevati se ~ njegove revščine
4. izvorni
a) izhajati ~ kmečkega stanu; hči ~ drugega zakona; arija ~ opere; napredovati ~ asistenta v docenta
b) kruh ~ grobe moke; kipec ~ žadovca; spomenik ~ marmorja; ustvariti ~ nič
5. vzročnostni storiti napako ~ strahu; vprašati ~ radovednosti; uboj ~ malomarnosti
6. lastnostni čestitati ~ srca; imeti rad ~ dna duše; čakati ~ dneva v dan; živeti ~ rok v usta; človek ~ knjige; naloga ~ matematike
7. povedkovniški dati ~ rok |izročiti|; biti ~ mode; žarg. biti ~ forme; Bolnik je že ~ nevarnosti
Pravopis
Pravopis
mnênje -a s (é) imeti dobro ~ o čem; ~ komisije; To je le njegovo ~; spremeniti ~; vprašati za ~; Glede vzgoje sta različnega ~a; publ. Bili so ~a, da to ni bila nesreča menili so
Pravopis
Pravopis
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 35
Dostopnost