Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
praševáti -újem nedov. (á ȗ)
star. vpraševati, izpraševati1: ko je to videla, je nehala praševati
SSKJ²
vpraševánje -a s (ȃ)
glagolnik od vpraševati; spraševanje: vse vpraševanje o lastnem početju je bilo zaman; vpraševanje, kaj je to in kaj ono, se ni nehalo; radovedno, tiho vpraševanje
SSKJ²
vpraševáti -újem nedov. (á ȗ)
z ustno ali pisno izraženo željo, zahtevo obračati se na koga z namenom; spraševati:
a) od njega kaj izvedeti: otrok vprašuje starše; kako je bilo, so ga vpraševali; vpraševati o čem, po čem; vpraševati po telefonu; prijazno vpraševati; kako, da si to kupil? Ne vprašuj tako neumno; vpraševati in odgovarjati / vpraševati za pot / vpraševati z očmi
b) od njega kaj dobiti: vpraševati za dovoljenje / kupci po tem izdelku ne vprašujejo več
c) izražati zanimanje: vpraševati koga po zdravju, znancih
● za denar ne vprašujem denar ni pomemben; pog. bi me čakali? Še vprašuješ izraža nepotrebnost, odvečnost vprašanja zaradi samoumevnosti, jasnosti odgovora
    vpraševáti se 
    zastavljati si kako vprašanje z namenom premisliti ga in najti odgovor: vprašujem se, kako naj stvar izpeljem / industrija se ne vprašuje, kam s strupenimi odpadki
    vpraševáje zastar. vprašujé:
    iskati koga, vpraševaje od hiše do hiše
    vprašujóč -a -e:
    vprašujoč otrok; prisl.: vprašujoče gledati
SSKJ²
vrážar -ja m (ȃ)
kdor na podlagi vraže, vraž
a) zdravi, preprečuje bolezni: tudi vražar bolniku ni mogel pomagati
b) vedežuje: ob pomembnih odločitvah vpraševati za nasvet vražarja

Slovenski pravopis

Pravopis
vpraševáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; vpraševánje; (-àt) (á ȗ) koga Otrok ~uje starše; vpraševati koga kaj ~ učenca matematiko izpraševati; vpraševati koga za koga/kaj ~ domačina za pot; vpraševati koga o kom/čem ~ znanca o zdravju; vpraševati koga po kom/čem ~ soseda po sorodnikih
vpraševáti se -újem se (á ȗ) o čem ~ ~ ~ smislu življenja
Pravopis
zadŕto nač. prisl. (ȓ) slabš. |nepopustljivo, zoprno|: ~ gledati, vpraševati; ~ natančen

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
vpraševáti -újem nedov.
koga kaj/koga za kaj z ustno ali pisno izraženo željo, zahtevo obračati se na koga z namenom, od njega kaj izvedeti, dobiti
SINONIMI:
star. barati, ekspr. povpraševati, star. praševati

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Celotno geslo Vezljivostni G
vpraševáti -újem nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
Celotno geslo Vezljivostni G
vpraševáti po -újem po nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
Celotno geslo Vezljivostni G
vpraševáti se -újem se nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
Celotno geslo Vezljivostni G
vpraševáti za -újem za nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
prášati -am dov.
Celotno geslo Etimološki
vpraševáti – glej prášati

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
vpraševáti, -ȗjem, vb. impf. Fragen stellen, fragen; v. svẹ́ta, um Rath fragen, Levst. (Zb. sp.).

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Celotno geslo Megiser
vpraševati nedovršni glagol
Število zadetkov: 15