Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
čaróbən, -bna, adj. Zauber-: čarobna svetilnica, die Zauberlaterne, Žnid.; čarobni vrč, der Zauberkrug, Cig. (T.); — magisch, Cig. (T.); — zauberisch, bezaubernd: čarobna krasota, nk.
Pleteršnik
mozána, f. lončen vrč s pokrovom in dulcem, Št.-C.; — prim. mezana.
Pleteršnik
pívən, -vna, adj. 1) Trink-, C.; — 2) absorbierend, Jan.; pȋvni papir, das Löschpapier, Cig., Jan., M.; — 3) Bier-, Cig., Jan., nk.; pivni vrč, der Bierkrug, Jan.; pivni sod, das Bierfass, Cig.
Pleteršnik
prijẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad prijeti; 1) ergreifen, fassen, packen; s kleščami kaj p.; p. koga (kaj) za kaj; p. koga za roko, za lase; p. vrč za roč; p. za orožje, zu den Waffen greifen; — tatove p., Diebe einfangen; — eingreifen: dobro prijemajo zobje tega kolesa, Cig.; — befallen: zaspanec ga prijema, Cig.; — trdo p. koga, jemanden hart hernehmen; — p. se, sich gegenseitig erfassen: otroci se prijemajo, Cig.; — 2) p. se, erfassen; s kremplji se p. vej, sich an den Ästen ankrallen, Cig.; duri se ne prijemajo, die Thür schließt nicht an, Cig.; — p. se, haften bleiben; prah se prijema obleke, rja se prijema železa, (legt sich an); klebrig sein: prijema se kakor smola; bolezen se prijema (theilt sich mit, ist ansteckend) Cig., Levst. (Rok.), Ravn.; p. se srca, zu Herzen gehen, Jan.; mlade ljudi, ki se jih nedolžnostna lepota in ljubeznívost ne prijema, naj saj taki zgledi le oplaše, Ravn.-Valj. (Rad); — p. se, greifen, anwurzeln (o rastlinah): cepljena drevesca se prijemajo; — p. se, in Angriff nehmen; dela se p.; — p. se nasveta, auf einen Vorschlag eingehen, Levst. (Pril.).
Pleteršnik
vr̀č, vŕča, m. 1) der Krug; — 2) spodaj širji, zgoraj ožji škaf, ki drži 10 bokalov, jvzhŠt.
Pleteršnik
vȓčək, m. dem. vrč; das Krüglein; vrček piva, ein Krügel Bier.
Pleteršnik
vrčìč, -íča, m. dem. vrč, Rez.-Valj. (Rad); tudi: vȓčič.

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
ròčka -e ž vrč: Táksi kincs vniksoj kamuri, Szkim bi ſze ta rocska puna, Szkrvjom plácsala BKM 1789, 230; Vidim, kaj ſzi rocsko jáko gori nagno SIZ 1807, 35; Práznijo sze rocske KAJ 1870, 118
Prekmurski
vr̀č -a m vrč: Amphora Vrcs KMS 1780, A8b; Korsó, vrcs AIN 1876, 37; i pred váj pride eden cslovik vrcs vodé noſzécsi KŠ 1771, 146

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
bedenj [bẹ̄dǝnj] samostalnik moškega spola

vrč za vino

Celotno geslo Pohlin
čotara [čọ́tara] samostalnik ženskega spola

vrč za vino, kis

Celotno geslo Pohlin
kokotulja [kokotúljanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

večji kozarec z ročajem; vrč; vrček

Celotno geslo Pohlin
nalivalo [naliválo] samostalnik srednjega spola

vrč za umivanje rok

Celotno geslo Pohlin
vrč [vȑč] samostalnik moškega spola

vrč

Celotno geslo Pohlin
vrčin [vrčȋn] samostalnik moškega spola

velik vrč

PRIMERJAJ: vrčon

Celotno geslo Pohlin
vrčon [vrčọ̑n] samostalnik moškega spola

velik vrč

PRIMERJAJ: vrčin

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Celotno geslo Hipolit
vrč samostalnik moškega spola

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
vrč m, F7, acratophorum, -ri, en verzh, ena zehta, ena kibilza, ena lonzhena poſſoda; amphora, verzh, krugla, bokál, flaiſha; cantharus, kangla, kandla, en velik verzh, margeta, zehta; cucullus, kappa, ẛhkernizel, maniṡhka kappa, en verzh; fidelia, -ae, verzh, krugla perſtena; hydria, -ae, ena vodena krugla, ali verzh; urceus, -cei, verzh, zèhta, ena perſtena ṡa vodó poſſoda

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
krugla -e ž vrč: s'poſtele skozhi, kruglo tož. ed. mu poda (II, 341) ǀ eno kruglo tož. ed. vuode poneſse (III, 15) ← nar. nem. Krugel iz Krug ‛vrč’
Svetokriški
pehar -(j)a m kelih, kozarec: pehar im. ed. je bil poln oſtude, inu gnuſobe ǀ Katera is tiga pehara rod. ed. pije ǀ de bi is taiſtiga slatiga peharia rod. ed. pili ǀ en slat pehar tož. ed. mu poda de bi ſi shejo vgaſsil ǀ en pehar tož. ed. poln kryvi v' rokah dershal ǀ ſkrivaj ſo bilij hlapzy Egijpterskiga Firshta Ioſepha en ſlat pekar tož. ed. poſtavili ǀ v'taistim peharu mest. ed., v'Katerem nam napije ſlatkust, nam tudi napije britkust ǀ greh je vna Babilonska loterza, Katera si slatam peharam or. ed. teh lushtu vumosij sledno dusho ǀ vſe ludij je hotela s'peharjam or. ed. tèh nagnuſnih lushtu sapelati ǀ bodo ti kotli v'hishi Boshy raunu, kakor ty slati pehary im. mn. ta Altar zerali ǀ ony Samy ſo ſmeli is slatih peharu rod. mn. pyti ǀ od mise skozhjo, glashe, inu peharje tož. mn. is roke vershejo ǀ v'mej slatimi pehary or. mn. ← stvnem. behhari ← vlat. *bicārium iz izposojenke iz gr. βὶκος ‛glinast vrč z ročaji’
Število zadetkov: 24