Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
precedíti precedím dovršni glagol [precedíti]
    1. ločiti trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega
    2. v obliki precediti se ločiti se na trdno in tekočo snov ob pretakanju skozi kaj luknjičastega, mrežastega
    3. v obliki precediti se, ekspresivno iti skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja
FRAZEOLOGIJA: precediti skozi zobe
ETIMOLOGIJA: ↑cediti
Celotno geslo eSSKJ
sladkórnica sladkórnice samostalnik ženskega spola [slatkórnica]
    manjša posoda, v kateri se streže sladkor
ETIMOLOGIJA: ↑sladkor

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
cínast -a -o prid. (ī)
kositrn: cinast vrč; cinasta krsta; cinasta posoda; jedel je z navadno cinasto žlico / cinasta pločevina
SSKJ²
cíprčan -a m (í)
vino z otoka Cipra: vrč ciprčana
SSKJ²
cúc -a m (ȗ)
nar. dulec: Razjarjeni sin je zgrabil za vrč .. si potisnil cuc v razgreta usta in vlekel, dokler ni moral spet po sapo (Prežihov)
SSKJ²
črépati -am in črepáti -ám nedov. (ẹ̄; á ȃ)
nar. severovzhodno pohlepno ali veliko piti: črepala sva jabolčnik, ročko za ročko; zgrabil je vrč in začel hlastno črepati pijačo / ekspr. tek sem izgubil, le črepal bi neprestano pil
SSKJ²
dodelávati -am nedov. (ȃ)
približevati se koncu dela: lončar dodelava vrč / dodelavati pesniško delo
SSKJ²
dolgovrát in dolgovràt -áta -o [dou̯gou̯rat] prid. (ȃ; ȁ á)
ki ima dolg vrat: visok, dolgovrat fant / dolgovrata žirafa / dolgovrat vrč
SSKJ²
dvórôčen in dvóróčen -čna -o prid. (ọ̑-ō; ọ̑-ọ̄)
1. nanašajoč se na dve roki: dvoročno delo / dvoročna sekira sekira, ki se drži z dvema rokama; dvoročna žaga žaga, ki jo vlečeta dva človeka
♦ glasb. dvoročna skladba skladba, ki se izvaja z dvema rokama
2. ki ima dva roča, ročaja: dvoročni vrč
SSKJ²
dvórôčka -e ž (ọ̑-ȏ)
arheol. vrč z dvema, navadno nesorazmerno velikima ročema:
SSKJ²
glínast -a -o prid. (í)
ki je iz gline: glinasti izdelki; glinast vrč; glinasta skleda
// ki vsebuje glino: glinasta tla
♦ petr. glinasti lapor; glinasti skrilavec; um. glinasta plastika
    glínasto prisl.:
    glinasto rjav
SSKJ²
glínovnat -a -o prid. (í)
star. glinast, glinen: glinovnat vrč
SSKJ²
gŕčka -e ž (ŕ)
manjšalnica od grča 3: Sin je zgrabil vrč in nalil očetu in sebi dve glinasti, zelenkasti grčki, bratu Ladeju, materi in sestri pa tri kozarce (Prežihov)
SSKJ²
kamenína -e ž (ī)
obrt. loščena žgana glina boljše vrste: posoda, vrč iz kamenine
// izdelek iz take gline, navadno reliefno okrašen:prim. kamnina
SSKJ²
kónva -e ž (ọ̑)
zastar. kangla: nalivati vodo v konvo / konva za mleko
// vrč, ročka1: majolike in konve
SSKJ²
kosítrn -a -o prid. (ī)
ki je iz kositra: kositrn vrč; kositrna posoda / kositrna barva / ekspr. nad mesto se je spustilo kositrno nebo
SSKJ²
kvás -a m (ȃ)
1. snov iz kvasovk, navadno za vzhajanje testa: razdrobiti kvas; star, svež kvas; zamesiti testo brez kvasa, s kvasom / kupiti kos kvasa / tovarna kvasa / pivski kvas
// ekspr. kar daje spodbudo, moč: drobna misel postane kvas, potreben pri rojevanju idej / mladina je kvas revolucionarnega gibanja
● ekspr. dežela je sedaj v kvasu ima vse možnosti za uspeh, uveljavitev
2. navadno v ruskem okolju osvežilna pijača iz rži, kvasa in slada: poln vrč kvasa
SSKJ²
mléčnik -a m (ẹ̄)
1. nav. slabš. mlad, neizkušen človek: kaj bo tak mlečnik z denarjem / kot nagovor ne usti se, ti mlečnik
2. anat. mlečni zob: izdreti mlečnik; mlečnike je imel vse gnile
3. rib. ribji samec: mlečniki in ikrnice
4. knjiž. vrč za mleko: odbiti dulec pri mlečniku
♦ bot. krvavi mlečnik rastlina z zlato rumenimi cveti, ki ima v steblu temno rumen strupen sok, Chelidonium majus
SSKJ²
navézniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
nar. nagniti2: Nato je naveznil vrč in izpil do dna (Prežihov)
SSKJ²
obróbek -bka m (ọ̑)
1. kar kaj obroblja: gledati čez obrobek na očalih; zidovje z masivnimi okenskimi obrobki; vrč z zlatim obrobkom / zelen obrobek ob cesti
// trak, pas blaga za vidno obrobljanje ali okras obleke, oblačila: bel obrobek na ovratniku / copate s krznenimi obrobki
2. obrobni, krajni del česa: obrobek gozda / opombe na obrobku na robu
♦ alp. obrobek okrajek; les. obrobek končni del hloda, ki je polkrožno obsekan; vet. roženi obrobek odebeljena vrhnja plast ob zgornjem robu kopita
// vrtn. obrobna gredica: na obrobkih že cvetijo nageljni
Število zadetkov: 109