Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
zunánji -a -e prid. (ȃ) 
  1. 1. ki pri kaki stvari neposredno meji na okolje: zunanji zidovi stavbe; zunanja plast kosti; zunanja stran soda / zunanja vrata / zunanja oprema knjige platnice, ovitek
    // ki je na površini česa: zunanji žep na suknjiču; zunanja obloga; zunanje poškodbe / zunanje spolovilo
  2. 2. ki je v prostoru glede na druge najdlje, zadnji od izhodišča: zunanji kolobar svetlobe; tekel je po zunanji stezi / pri vpreženi živini pognal je zunanjega vola desnega
    // ki je od sredinske ravnine telesa, stvari bolj oddaljen: zunanji gleženj; zunanja stran roke hrbet roke
    // zunanji vrsti v sprevodu / zunanji premer cevi
  3. 3. ki je na prostem, zunaj stavbe: pri delu ga moti zunanji hrup; razlika med notranjo in zunanjo temperaturo / zunanji sedeži restavracije / zunanji lak lak za lakiranje predmetov, ki so na prostem; iščejo delavca za zunanja dela / razlika med notranjim in zunanjim tlakom pri zaprti posodi
    // ki je, obstaja, izvira v okolju zunaj osebe, stvari: odgovor organizma na zunanje dražljaje, vplive; zaščita pred zunanjimi škodljivci / zunanji pogoji za duševni razvoj; zunanje pobude za delo; prilagoditi se spremenjenim zunanjim razmeram
  4. 4. ki je zunaj mej kake države, ozemlja: zunanji sovražniki države; zunanje predstavništvo; zunanje tržišče / obkoljeni niso dobivali zunanje pomoči / zunanji dopisni člani akademije dopisni člani akademije iz drugih republik, držav
    // ki je v zvezi z drugimi državami: pridobivati zunanji ugled; uspešna zunanja politika, trgovina; urejati zunanje zadeve / minister za zunanje zadeve
  5. 5. ki ni iz določene skupnosti, organizacije: prepovedati vstop v bolniške sobe zunanjim obiskovalcem; zunanja kontrola podjetja / gojenci ne smejo imeti zunanjih stikov
    // ki sodeluje v kaki skupnosti brez rednega razmerja: zunanji člani gledališča; zunanji sodelavci / zunanje gojenke v samostanu gojenke, ki se ne pripravljajo na redovniški poklic
  6. 6. ki se na zunaj vidi, čutno zazna: stisk rok je bil zunanji izraz pomiritve; zunanji znaki bolezni; zunanje lastnosti česa / zunanja pojavnost sveta / pod zunanjim mirom je skrival veliko razburjenje; veselje je bilo le zunanje navidezno, nepristno
  7. 7. ki ne zajema človekove duševnosti: zunanje lastnosti človeka; popisati zunanje življenje koga / zunanje vezi med ljudmi; dati prednost zunanjim vrednotam / zunanje doživljanje stvari s čuti; zunanje izkustvo dobljeno s čuti
    // realizem zunanjega sveta materialnega, tvarnega
    // ki ne zajema bistvene, vsebinske strani česa: zunanji podatki o koncertu; zunanja podobnost stvari; notranja in zunanja zgradba besedila
  8. 8. nanašajoč se na zunanjost: zunanji osebni opis; spremenjena zunanja podoba mesta; zunanja urejenost stavb / lep zunanji videz, vtis
    ● 
    zunanji požar požar v naravi ali na površini stavbe, predmeta
    ♦ 
    anat. (zunanji) sluhovod cevasti del ušesa med uhljem in bobničem; žleza z zunanjim izločanjem žleza, iz katere po izvodilu izteka izloček v telesne votline ali na površino telesa; zunanje uho del ušesa z uhljem, sluhovodom in bobničem; astr. zunanji planet planet, ki se giblje zunaj Zemljinega tira; biol. zunanji zajedavec zajedavec, ki živi na površju gostitelja; zunanja oploditev oploditev zunaj organizma; zunanje izločanje izločanje po izvodilu v telesne votline ali na površino telesa; elektr. zunanji pomnilnik; geol. zunanje sile sile, ki imajo svoj izvor zunaj zemeljske oble; eksogene sile; geom. zunanji kot sokot notranjega kota; jur. zunanji morski pas del odprtega morja, ki je tik obalnega morja in na katerem imajo obalne države posebne pravice; lit. zunanja zgradba literarnega dela obseg, razčlenjenost na enote, zaporedje enot; med. zdravilo za zunanjo uporabo zdravilo, ki se daje na kožo; obl. zunanji šiv šiv, zlasti okrasni, ki je izrazit na zunanji strani oblačila; rad. zunanji prenos prenos dogajanja, ki ne poteka v studiu; šol. zunanja šola nekdaj šola, ki ni namenjena vzgajanju, šolanju za duhovniški, redovniški poklic
    zunánje prisl.: igra tako, da vzornika samo zunanje posnema; zunanje se spremeniti; zunanje in notranje svoboden človek
    zunánji -a -e sam.: dajati prednost zunanjemu; oblika je zanj nekaj zunanjega; knjiž. soditi človeka po zunanjem po zunanjosti
SSKJ
zvéžiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. narediti, povzročiti, da je kaj vegasto, krivo: dež in veter sta zvežila deske; tla so se zvežila
  2. 2. narediti, povzročiti, da se kaj nepravilno, neurejeno nagne: vetrovi so zvežili kozolec; ograja se je od starosti zvežila / ekspr.: zvežiti ustnice; obraz se mu je zvežil
    zvéžen -a -o: zvežen plot; zvežena bajta; stara, zvežena vrata
SSKJ
zvíti zvíjem dov. (í) 
  1. 1. narediti, da kaj prožnega, podolgovatega (večkrat) pride okrog kake osi in dobi valjasto, kroglasto obliko: zviti list, preprogo, zastavo; namazati palačinko z marmelado in jo zviti / zviti papir v stožec, sveženj / zviti jadra / zviti nit, žico; zviti volno, vrv v klobčič / zviti (si) cigareto z zvijanjem narediti
    // zviti rep
  2. 2. z vitjem narediti primerno za določeno uporabo: zviti srobot, šibo in povezati trte
    // z vitjem združiti: zviti dve, tri niti skupaj
  3. 3. narediti, povzročiti, da deli česa pridejo v nenaraven položaj: burja je zvila bore / vročina zvije lesene, plastične izdelke / bolezen mu je zvila prste; krč mu je zvil telo / brezoseb., ekspr. zvilo jo je od smeha
    // skriviti: zviti ključ, palico / ekspr. hudobno je zvil usta / zviti roke komu na hrbtu prekrižati
    // izviniti: zviti si nogo v gležnju; pri pretepu mu je zvil roko / ekspr. vsi so gledali navzgor, da so si skoraj vratove zvili
  4. 4. ekspr. prevarati, ukaniti: hotel je zviti tega lisjaka; premišljevala je, kako bi ga zvila / še vsakega, ki se ga je lotil, je zvil
    // prisiliti, pregovoriti koga: zvil jo je, da mu je vse povedala
  5. 5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: groza jo je zvila; smeh ga je zvil; utrujenost, zavist ga je zvila
  6. 6. ekspr. povzročiti bolečine, težave: bolezen jo je zvila / brezoseb.: zvilo ga je v črevesju, trebuhu, želodcu; ko je šel po stopnicah, ga je skoraj zvilo
  7. 7. nav. 3. os., ekspr. povzročiti, da kdo umre: jetika ga je zvila / brezoseb. hitro ga je zvilo je umrl
    // povzročiti, da kdo zboli: težko delo ga je zvilo
    ● 
    ekspr. ptice so si zvile gnezdo spletle; ekspr. našel je ženo in si zvil gnezdo si ustvaril dom, družino; ekspr. zvila je noge, da je skoraj sedela na stopalih skrčila, spodvila
    zvíti se 
    1. 1. premakniti telo lokasto od namišljene vzdolžne osi: črv se zvije; zvil se je pod odejo in zaspal; zviti se kot kača / jež se zvije v klobčič
    2. 2. s prislovnim določilom vijugasto odmikajoč se levo in desno od ravne smeri razprostreti se: cesta se zvije čez hrib, skozi gozd; pot se zvije med hišami / dim se zvije navzgor
    3. 3. priti v stanje, ko deli nimajo več pravilne oblike, položaja: deske so se na soncu zvile; zviti se od vročine; vrata so se zvila
      ● 
      solata se zvije v glave naredi glave; ekspr. slepec se je zvil v praprot zvijajoč se zlezel; ekspr. zvil se je v dve gubé dobil je sključeno držo
    zvít -a -o 
    1. 1. deležnik od zviti: zvit list, papir; zviti prsti; zvit vrat; zvita deska, pločevina; zvite ustnice; v klobčič zvita žival
    2. 2. ki zna z iznajdljivostjo, spretnim prikrivanjem doseči svoj namen: on je zvit človek; zvit kot kača, lisjak; fant je zvit kot kozji, ovnov rog zelo
      // ekspr. zvita lisica
      // ki vsebuje, izraža tako iznajdljivost, spretno prikrivanje: zvit nasmeh; zvite besede, misli; zvito dejanje, vprašanje
      ● 
      ekspr. imeti zvite lase skodrane; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi
      ♦ 
      film. zviti film (filmski) zvitek za fotografske aparate srednjega formata; lov., vet. zviti rep prašiča, psa rep, ki je zavit nad hrbtom; prisl.: zvito govoriti, pogledati; zvito se nasmehniti; zvito nastavljena zanka
SSKJ
zvoníti -ím nedov. (ī í) 
  1. 1. dajati močne, zveneče glasove pri udarjanju kemblja ob rob zvona: zvon dolgo, enolično, glasno, otožno zvoni; brezoseb.: v zvoniku zvoni; zvonilo je, da se je slišalo po vsej dolini
    // povzročati močne, zveneče glasove pri udarjanju kemblja ob rob zvona: cerkovnik zvoni zjutraj, opoldne in zvečer; zvoniti na veliki zvon; zvoniti z malim zvonom
  2. 2. dajati zveneče, brneče glasove kot signal: zvoni, pojdi odpret vrata; zvonec je dolgo, predirljivo zvonil / budilka zvoni; telefon je pogosto zvonil / po cesti zvoni tramvaj
    // povzročati zveneče, brneče glasove kot signal: že spet nekdo zvoni; dolgo je stal pri vratih in zvonil / v megli zvoniti z ladijskim zvonom / le kdo zvoni tako pozno
  3. 3. z zvonjenjem naznanjati: zvoniti h kosilu; zvoniti k prazniku; brezoseb. poldne, sedem zvoni; zvoniti začetek šolske ure, konec obiskov / v krščanskem okolju: komu zvoni kdo je umrl; zvoniti mrliču naznanjati, da je kdo umrl; zvoniti k pogrebu; brezoseb. ne vem, da bi kdo umrl, vsaj zvonilo ni
  4. 4. dajati zvonjenju podoben glas: žlice so zvonile po skledi
    // povzročati zvonjenju podoben glas: zvoniti s ključi, z žlicami / pri hoji je zvonil s podkovanimi škornji
  5. 5. ekspr. govoriti, pripovedovati: nekaj sem slišal zvoniti, kaj več pa ne vem; slišal je zvoniti o njej, da je poštena
    ● 
    ekspr. hlače so mu zvonile okrog nog mahedrale; ekspr. zvoni mu zadnja ura umrl bo; ekspr. po gričih so zvonili beli zvončki so cveteli; zvoniti hudo uro z zvonjenjem opozarjati na neurje, razganjati oblake; star. zvoniti s polno denarnico imeti veliko denarja; star. sedeli so na ograji in zvonili (psom) z nogami bingljali; ekspr. pes je zvonil z repom mahal; zvoni mu v glavi, ušesih ima občutek zvenenja nepretrganega visokega tona; ekspr. v vetru so zvonile tanke vejice se majale, pozibavale; ekspr. v želodcu mi zvoni poldne lačen sem; star. pohiti v cerkev, že zvoni skupaj zvoni zadnjič pred začetkom maše; ekspr. smejala se je, da je kar zvonilo se razlegalo, odmevalo; preg. po toči zvoniti je prepozno prepozno je začeti delovati, ukrepati potem, ko se je kaj neugodnega že zgodilo, je bila škoda že narejena
    ♦ 
    lov. pes zvoni se pri zasledovanju divjadi oglaša z donečimi, zvenečimi glasovi; rel. avemarijo zvoniti; zvoniti k maši pred začetkom maše
    zvonèč -éča -e: sedel je, zvoneč z nogami; ubrani, votlo zvoneči glasovi; zvoneča budilka
SSKJ
zvonovína1 -e ž (í) zlitina bakra in kositra za ulivanje zlasti zvonov: vrata, zvon iz zvonovine
SSKJ
želézen -zna -o prid. (ẹ́) 
  1. 1. ki je iz železa: železen drog, kavelj; železni križi v oknu; sodi z železnimi obroči; železna blagajna, ograja; železne palice
    // železov: železna rja / železna ruda; železne spojine
  2. 2. ekspr. zelo močen, krepek: železne roke / železen prijem, stisk
    // zelo trden, neuničljiv: ta obleka je železna / ima železno zdravje / za to je potrebna železna volja; železna vztrajnost
  3. 3. ekspr. zelo strog: ima železen glas; železen obraz / železen značaj / železna načela, pravila / v hiši vlada železen red; železna disciplina
  4. 4. ekspr. temeljen, osnoven: ponatisniti železna dela slovenske povojne književnosti / železni repertoar gledališka, glasbena dela, ki se zaradi svoje umetniške vrednosti, priljubljenosti izvajajo več sezon
    ● 
    ekspr. potovati z železnim konjičkom z avtomobilom, motornim kolesom; ekspr. železni ptič letalo; ekspr. ima železne živce tudi zelo hude stvari ga ne ganejo, ne vznemirijo; zastar. železna cesta železnica; ekspr. pomesti nasprotnike z železno metlo odločno, neprizanesljivo, s silo jih odstraniti s kakega položaja; železna rezerva kar je namenjeno za uporabo v izrednih okoliščinah; ekspr. vladati z železno roko odločno, s silo, nasiljem; publ. politične spremembe za železno zaveso od 1945 do 1990 v Sovjetski zvezi in njej podrejenih evropskih socialističnih državah; potrpljenje železna vrata prebije s potrpljenjem se dosti doseže; preg. stara navada — železna srajca navade človek zelo težko spreminja
    ♦ 
    arheol. železna doba prazgodovinska doba, ki je sledila bronasti dobi; farm. železno vino nekdaj desertno vino, v katerem je raztopljena železova spojina; jur. železna pogodba nekdaj pogodba, pri kateri prodajalec ne prevzema odgovornosti za skrite napake prodane živali, posebno konja; železna živina nekdaj v rejo dana živina, ki jo mora rejec nadomestiti z drugo, če pogine; med. železna pljuča naprava v obliki komore za ritmično prezračevanje pljuč bolniku, ki ne more dihati; rel. železna maša sedemdesetletnica mašništva; zgod. železna devica srednjeveška mučilna priprava v obliki človeškega telesa z bodicami na notranji strani; železna srajca verižna srajca; zool. železna kačica svetlikajoča se temno rjava kačica, ki živi zlasti na vlažnih tleh, Julus terrestris
    želézno prisl.: železno ga je zgrabil za vrat
SSKJ
želézje -a (ẹ̑) 
  1. 1. kosi železa, predmeti iz železa: nabirati odpadno, staro, zarjavelo železje; žepe je imel polne železja; rožljanje železja / z železjem zamrežena okna z železnimi križi
    // okovje: z železjem obita lesena vrata; umetno kovano železje
  2. 2. ekspr. okovi, verige: jetnikom je na nogah žvenketalo železje; vkovati koga v železje
  3. 3. nar. železna past: pred kurnikom je nastavil železje
SSKJ
žítnica -e ž (ȋ) 
  1. 1. prostor ali stavba za shranjevanje žita; kašča: spraviti žito v žitnico; vrata žitnice
     
    zgod. mestna žitnica
    // posoda, naprava za shranjevanje žita: stopil je v kaščo, da pregleda žitnice; polne žitnice
  2. 2. publ. žitorodno področje: stepo so spremenili v žitnico / ta pokrajina je naša žitnica
SSKJ
žlémprga -e ž (ẹ́) nar. priprava za zapiranje odprtine v podu, stropu, odpirajoča se navadno navzgor; loputa, poklopna vrata: žlemprga mu je padla na glavo; dvigniti žlemprgo v stropu
SSKJ
župníščen -čna -o (ȋ) pridevnik od župnišče: župniščna veža, vrata

Slovar novejšega besedja

SNB
bíomedicína -e [bijomedicina] ž (ȋ-ȋ)
1. veda, ki združuje medicinske temeljne in klinične vede ter naravoslovne vede, na katerih te temeljijo: biomedicina in biotehnologija; doktorski študij biomedicine; nove smeri v biomedicini; Raziskava je zelo specifična, interdisciplinarna in nima za osnovo klasičnega laboratorijskega poskusa, tako značilnega za biomedicino
2. postopki, ki izhajajo iz spoznanj te vede: laboratorijska biomedicina; oploditev s pomočjo biomedicine; evropska konvencija o biomedicini; Ob dosežkih moderne biomedicine in genetskega inženiringa se tu in tam celo zazdi, da življenje na Zemlji že trka na vrata nesmrtnosti E agl. biomedicine, nem. Biomedizin iz bío… + (↑)medicína
SNB
centrálniSSKJ -a -o prid. (ȃ)
    centrálno zaklépanje -ega -a s (ȃ, ẹ̑)
    sistem za hkratno zaklepanje vseh vrat vozila: daljinsko centralno zaklepanje; Voznik je bil toliko pri sebi, da je s centralnim zaklepanjem takoj zaprl vsa vrata in sprožil alarm, da so tatovi pobegnili
SNB
kméčkiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)
    kméčki turízem -ega -zma m (ẹ̑, ī)
    1. dopolnilna dejavnost kmetije na področju turizma; turizem na kmetiji: razvoj kmečkega turizma; Vhodna vrata krasijo tri jabolka, ki imajo v kmečkem turizmu podobno vlogo kot hotelske zvezdice
    2. objekt, kjer se izvaja taka dejavnost; turistična kmetija: odpreti kmečki turizem; V vasi imajo ovčarja s tropom 300 ovac, eden od vaščanov pa se je ojunačil in v tem mirnem, prijaznem kraju začel urejati tudi kmečki turizem
SNB
montessori -- cit. [montesóri] v prid. rabi (ọ̑)
ki se nanaša na izobraževanje otroka s poudarkom na spodbujanju samodiscipline, samospoznavanja in samostojnosti ob posebnih delovnih pripomočkih: montessori vrtec in vrtec montessori; montessori pedagogika in pedagogika montessori; Septembra bo vrata odprl prvi katoliški vrtec v Mariboru, v katerem bodo vzgojno-izobraževalni program izvajali po montessori metodi E po italijanski zdravnici, učiteljici in filozofinji Marii Montessori (1870–1952)
SNB
nakupovalíšče -a s (í)
veliko omejeno območje z različnimi trgovinami, poslovalnicami, restavracijami; nakupovalno središčeSSKJ, šoping center: odpreti nakupovališče; predmestno nakupovališče; mreža nakupovališč; V največjem slovenskem nakupovališču danes odpira vrata več novih trgovin, med njimi tudi popolne novinke na slovenskem trgu E (↑)nakupováti
SNB
portálSSKJ -a m (ȃ)
spletna stran, ki na pregleden način združuje dostop do različnih informacij in storitev: informacijski portal; spletni portal; urednik portala; Svoj portal naj bi banka za poskusno uporabo pripravila že te dni E nem. Portal, prvotno 'arhitektonsko poudarjen vhod v stavbo', ← srlat. portāle 'preddverje' iz portalis 'vratni' iz lat. porta '(mestna) vrata'
SNB
prótidímni -a -o prid. (ọ̑-ȋ)
ki varuje pred dimom: protidimni alarm; protidimna stena; protidimna zaščita; Tovrstna vrata iz jekla imajo ognjevarne in protidimne elemente z zasteklitvijo po celi površini E iz próti dímu
SNB
prótivlómni -a -o prid. (ọ̑-ọ̑)
ki varuje pred vlomom: protivlomni alarm; protivlomni sistem; protivlomna ključavnica; protivlomna vrata; Kdor hoče mirno spati, naj poskrbi za kovinske rešetke na oknih, dobi pa se tudi posebna protivlomna folija, ki zaščiti steklo tudi pred najmočnejšimi udarci E iz próti vlômu
SNB
rave1 -va cit. [rêjv-] in rêjv -a m (ȇ)
1. zvrst elektronske plesne glasbe, popularne zlasti v devetdesetih letih, za katero je značilna mešanica tehna, trancea, hardcora, housa: Kakšno vrednost ima rave, ki je postal ples najširših množic najstnikov? | Kamor koli pogledaš, povsod navdušena množica, ki je ob dnevni svetlobi za en dan pozabila na vsakdanje skrbi in prepire in se zabava v ritmu tehna in rejva
2. glasbena prireditev, na kateri udeleženci plešejo na raversko glasbo; rave party, rave zabava: Kar sem sam hodil na rave, sem se zelo zabaval; v tej glasbi je nekaj, kar odpira vrata ekstatičnosti in sam sem se počutil povezan z ljudmi | Čeprav bi kdo pomislil, da se odpravlja ven, v lajf, kot pravijo mladi, dvaindvajsetletni fant ni odhajal niti v gledališče, niti v gostilno, niti na rejv E agl. rave, prvotno 'besnenje, divjanje, razsajanje'
    rave2 -- v prid. rabi
    raverski: rave kultura; Na letališču Gabrk pri Divači se je konec minulega tedna zbralo približno pet tisoč mladih, ki so prisluhnili rave glasbi številnih domačih in tujih didžejev
    rave zabáva -- -e in rêjv zabáva -- -e ž (ȇ, ȃ)
    glasbena prireditev, na kateri udeleženci plešejo na raversko glasbo; rave (2), rave party: Berlinske rave zabave Love Parade se je udeležilo rekordnih 1,5 milijona obiskovalcev
SNB
vèčtočkôvni -a -o prid. (ȅ-ō)
1. ki poteka, deluje istočasno na več točkah, mestih: večtočkovni vbrizg; večtočkovna ključavnica ki zaklene vrata na več mestih vzdolž celotnega vratnega krila; Pri vzpostavljanju večtočkovnih videokonferenc, takih s tremi ali več udeleženci z različnih koncev, potrebujemo poleg standardne opreme še napravo, ki bo tri ali več povezav združila v delujočo celoto
2. rač. ki omogoča povezovanje podatkov iz dveh ali več virov, navadno avdiovizualnih naprav: Vzpostavili so poseben strežnik, danes bi ga imenovali večtočkovna krmilna enota, ki je sprejemal podatkovne nize udeležencev in jih pametno preusmerjal na cilj E iz vèč tóčk
Število zadetkov: 620