Zadetki iskanja
- 1. bot. del lubja, sestavljen iz mrtvih celic: vlakna ličja; zajedavci v ličju
- 2. ta del lubja, ki se uporablja za vezanje, pletenje: zvezati z ličjem; palmovo ličje; košarica iz ličja; plašč iz lipovega ličja / vrbovo ličje / ličje konoplje, lanu vlakna, vlakenca
- 3. nar. ličkanje: z ličjem napolnjena blazina
- 1. z vitjem delati uporabno za ovijanje, vezanje: uvijati vrbovo šibo; z vsako roko uvijati v drugo smer
- 2. z vrtenjem spravljati v kaj: uvijati žarnico; uvijati vijake v les / uvijati papir v pisalni stroj
- 3. zavijati, zvijati navznoter: te živalice plavajo tako, da hitro uvijajo rep; lasje so se ji začeli uvijati
// z vitjem spravljati v kaj: uvijati pisano nit v prejo - 4. knjiž. kriviti, upogibati: veter uvija drevesa; uvijati palico; uvijati se sem in tja / hrbet se uvija ob naslonjalu
● knjiž. vsakega uvija, kakor hoče si ga podreja; knjiž. uvijati se pred kom izgovarjati se, izmikati se
- 1. delovati s silo na kaj prožnega, podolgovatega na dveh koncih in v nasprotni smeri krožno okrog vzdolžne osi: viti mokro brisačo; viti srobot, vrbovo šibo / viti pramen prediva sukati
// viti prejo presti
// od zadrege je vila prste - 2. zvijati: viti papir / začel si je viti cigareto; viti piščal iz muževnega lubja / sedi pri peči in vije štrene; viti vrv v osmico / viti nit na tulec navijati
// dajati, polagati okrog česa; ovijati: viti vence okrog stebrov; viti si šal okrog glave - 3. delati, povzročati, da deli česa pridejo v nenaravne položaje: veter vije veje, vrhove dreves / ptič vije glavo / ženske so vile roke in jokale / vili so ga krči; božjast ga je vila imel je božjastni napad
// brezoseb., ekspr. vilo ga je od smeha zvijal, pripogibal se je
// kriviti: viti palice za obroče / ekspr. revmatizem mu vije prste - 4. knjiž. plesti, spletati: dekleta vijejo vence / lastovke vijejo gnezda
- 5. ekspr. povzročati bolečine, težave: bolezen ga je hudo vila; protin ga vije / brezoseb. po trebuhu, v trebuhu ga vije
// povzročati težave pri opravljanju, premagovanju česa: delo ga vije; služba ga je prve dni hudo vila
// z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: jeza, strah ga vije; skrbi ga vijejo - 6. redko močno pihati: burja vije čez skale; brezoseb. vihar ni ponehal, še huje je vilo
- 7. nar. dolenjsko hiteti s čim: vil je z zidanjem / viti z delom pozno v noč
● star. sušec zmeraj vije, če ne z glavo, pa z repom v začetku ali ob koncu marca je navadno viharno, slabo vreme; nar. «Ne jutri, še danes je zdravnik potreben,» je deseti brat vil svojo (I. Zorec) vztrajal pri svojem mnenju; knjiž., ekspr. pesniku so vili lovorove vence so ga slavili
♦ etn. kačo viti otroška igra, pri kateri udeleženci, držeč se za roke, tekajo v vijugah
- víti se
- 1. premikati telo lokasto od namišljene vzdolžne osi; zvijati se: črv se vije na soncu; telo se vije od bolečine; viti se od smeha; viti se pri plesu, pod udarci
// tako premikajoč telo lesti, iti: po prekopani zemlji se vijejo deževniki; po poti se vije gad - 2. s prislovnim določilom vijugasto odmikajoč se levo in desno od ravne smeri
- a) premikati se: sprevod se vije od cerkve do trga; kolona se vije po cesti / kólo se že vije že plešejo
- b) razprostirati se: cesta, potok se vije po dolini; za vasjo se vije železnica; steza se vije navzgor / izpod klobuka se vijejo kodri; trta se vije po zidu / s stolpa se vije zastava plapolaje visi
// ekspr. širiti se, prihajati: iz kuhinje se vije prijeten vonj
- 3. premikati se v kaki smeri, krožeč okrog namišljene osi: dim se vije iz pipe; sokol se vije kvišku
// potekati v kaki smeri okrog namišljene osi: stopnice se polžasto vijejo navzgor / srobot se vije okrog vej / okrog glave se ji vijejo debele kite - 4. biti v stanju, ko deli nimajo več pravilne oblike, položaja: deska se vije; platnice se vijejo
// biti v stanju, ko se krivi okrog namišljene osi: koruzni listi se vijejo od suše / lasje se vijejo kodrajo
- vijóč -a -e: navzgor vijoča se pot; iz predora v predor vijoča se železnica
- vít -a -o: vita vrv; močno vita preja
♦ agr. vrbov škrlup; zool. vrbov kapar