Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pravopis
múhav -a -o tudi muhàv -áva -o (ú; ȁ á á) Mož je ~; poud. ~o vreme |spremenljivo, nestanovitno|
múhavost -i in muhávost -i ž, pojm. (ú; á) ženska ~; števn., poud. presenečati s svojimi ~mi |nepredvidljivimi zahtevami|
Pravopis
nadaljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -án -ána; nadaljevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ delo; nadaljevati z/s čim ~ z raziskovanjem nadaljevati raziskovanje
nadaljeváti se -újem se (á ȗ) Lepo vreme se ~uje; kot pojasnilo na koncu objavljenega dela besedila Se bo nadaljevalo
Pravopis
nàjsi in najsi vez. (ȁ) neobč.
1. v dopustnih odvisnikih čeprav: Vsak dan gre na sprehod, ~ je še tako slabo vreme; ~ je ta trditev resnična, primerna ni
2. v ločnem priredju ali, naj: ~ bogat ~ reven, vsak mora umreti; V tem so si vse ženske enake, ~ živijo v mestu ali na deželi
Pravopis
napovedováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; napovedovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ goste; ~ vreme; napovedovati komu kaj ~ telovadcu velike uspehe
napovedováti se -újem se (á ȗ) ~uje ~ sončen dan
Pravopis
napráviti -im dov. naprávljen -a; naprávljenje (á ȃ) ~ cesto, čevlje; ~ črto potegniti; ~ ogenj zanetiti; ~ otroka za v šolo obleči; pomožniški pomen: ~ križ pokrižati se; ~ skok skočiti; ~ izlet; poud.: ~ kariero |uspeti|; ~ konec čemu |ustaviti, končati|; ~ konec nad čim |obupati|; ~ križ čez kaj |opustiti prizadevanje, odnehati|; napraviti komu/čemu kaj ~ balkonu streho; Kaj ti je napravil, da jokaš?
napráviti se -im se (á ȃ) Na vodi se je napravil led je nastal, se je pojavil; knj. pog. Vreme se bo napravilo izboljšalo, spremenilo; napraviti se kakšnega ~ ~ bolnega; knj. pog. lepo se napraviti se obleči
Pravopis
nènaklónjen -a -o (ȅọ́) komu/čemu ~ spremembam; publ. Vreme je bilo tekmovalcem ~o |ni bilo ugodno|; omilj. ~o mnenje o kom |sovražno|
nènaklónjenost -i ž, pojm. (ȅọ́)
Pravopis
nèpredvidljív -a -o; bolj ~ (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) ~ dogodek; ~e ovire; ~o vreme
nèpredvidljívost -i ž, pojm. (ȅí)
Pravopis
nèstanovíten -tna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅí; ȅȋ; ȅí; ȅȋ) ~ človek; star. ~o vreme spremenljivo, nestalno
nèstanovítnost -i ž, pojm. (ȅí; ȅȋ)
Pravopis
nèugóden -dna -o; -ejši -a -e (ȅọ́; ȅọ́ ȅọ̑ ȅọ́; ȅọ́) ~e okoliščine; Rešitev prošnje je ~a; neugoden za koga/kaj Vreme je ~o ~ plovbo
nèugódnost -i ž, pojm. (ȅọ́)
Pravopis
neúmen -mna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ človek; ~ odgovor; poud.: ~a navada |neprimerna, neustrezna|; ~o vreme |zelo spremenljivo, nestalno|; nevtr. Ni ~, le uči se premalo; poud.: ~ si, če tega ne izkoristiš |Izkoristi to|; Nisem ~, da bi šel |Gotovo ne bom šel|; Ali si ~, da tako kričiš |duševno bolan, duševno nerazvit|; poud. neumen od česa ves ~ ~ veselja |zelo razburjen|; knj. pog., poud. neumen na koga/kaj biti ~ ~ avtomobile |zelo jih imeti rad|; neumen za kaj preveč ~ ~ šolo; poud. ne biti ~ ~ krajo |znati spretno krasti|
neúmni -ega m, člov. (ú) dejanja ~ih
neúmna -e ž, rod. mn. -ih (ú) poud. govoriti same ~e |neumne besede|
po neúmnem vzročn. prisl. zv. (ú) poud. ~ ~ zapraviti ugled |brez pravega vzroka|
neúmnost -i ž, pojm. (ú)
1. ~ odločitve; števn., poud. poslušati ~i |neumne, nespametne stvari|
2. poud.: ~, tega ni bilo |izraža podkrepitev|; storiti kaj iz ~i, po ~i |nepremišljeno|
Pravopis
neusmíljen -a -o (ȋ) poud.: ~a vročina |zelo velika|; ~o vreme |slabo, grdo|
Pravopis
nèustaljèn -êna -o in nèustáljen -a -o (ȅȅ ȅé ȅé; ȅȃ) ~ izraz, pojem; ~o vreme spremenljivo, nestalno
nèustaljênost -i in nèustáljenost -i ž, pojm. (ȅé; ȅȃ)
Pravopis
nòr nôra -o; bolj ~ (ȍ ó ó) knj. pog., poud. ~ človek |duševno bolan|; poud.: ~o upanje |zelo veliko, neuresničljivo|; ~o vreme |zelo spremenljivo, nestalno|; Ne bodi ~ |neumen, nespameten|; poud. nor od koga/česa ~ ~ obupa |zelo obupan|; poud. nor na koga/kaj biti ~ ~ konje, ženske |zelo rad jih imeti|
nôri -a -o (ó) rastl. ~a ajda
nôro -ega s, pojm. (ó) poud. slišati kaj ~ega |neumnega, nespametnega|
noróst -i ž, pojm. (ọ̑) poud. ~ njegovega vedenja |neumnost, nespametnost|; knj. pog., poud. zdraviti ~ |duševno bolezen|; števn., poud. počenjati ~i |neumne, nespametne stvari|
Pravopis
normalizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; normalizíranje (ȋ) kaj ~ delovanje srca z injekcijo; ~ medsebojne odnose
normalizírati se -am se (ȋ) Vreme se ~a se umirja, se izboljšuje
Pravopis
obdržáti -ím dov. obdržánje; drugo gl. držati (á í) koga/kaj ~ najdeni predmet; ~ stvar zase; ~ v sebi |ne povedati, zamolčati|; ~ obrt; ~ prijatelje
obdržáti se -ím se (á í) Vreme se je obdržalo |se ni spremenilo|; ~ ~ na oblasti
Pravopis
obúpen -pna -o; -ejši -a -e (ú ȗ ú; ȗ; ú; ȗ) ~ poskus rešitve; poud.: imeti ~ glas |grd, neprikupen|; ~ položaj |zelo mučen, neprijeten|; ~ zrak |nečist|; ~a hrana |zelo slaba, nekvalitetna|; ~e razmere |zelo slabe, neurejene|; ~a revščina |zelo huda|; Vreme je letos ~o |nestalno, slabo|
obúpnost -i ž, pojm. (ú; ȗ)
Pravopis
odjúžiti se -im se dov. odjúženje (ú ȗ) Vreme se je odjužilo; brezos. Zadnje dni se je odjužilo
Pravopis
odlíčen -čna -o; -ejši -a -e (í; í ȋ í; í) ~ zrak; Vreme je ~o
odlíčni -a -o (í) ~ uspeh
odlíčni -ega m, člov. (í) nagraditi ~e
odlíčno -ega s, pojm. (í) izdelati razred z ~im
odlíčnost -i ž, pojm. (í) ~ vedenja; redk. biti obdarovan z duševnimi ~mi odlikami
Pravopis
ojúžiti se -im se dov. ojúženje (ú ȗ) Vreme se je ojužilo; brezos. Zadnje dni se je ojužilo
Pravopis
ostájati -am nedov. -ajóč, -áje; ostájanje (á; ȃ)
1. |ne prenehati biti, se nahajati|: ~ ob večerih doma; ~ pri kom čez noč; ~ pri učenju za drugimi zaostajati; Lepo vreme ~a |ne preneha biti, obstajati|; poud. ~ pri svoji trditvi |vztrajati|; ostajati komu Hrana jim ~a; izkupiček ~a njemu
2. pomožniški pomen ~a poštenjak; To ~a skrivnost; ~ buden; ~ brez kruha
Število zadetkov: 108