Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
belúš belúša samostalnik moškega spola [belúš]
    1. gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: špargelj
      1.1. navadno v množini poganjek te rastline, zlasti kot hrana, jed; SINONIMI: špargelj
STALNE ZVEZE: divji beluš, ostrolistni beluš
ETIMOLOGIJA: ↑bel - več ...
Celotno geslo Frazemi
čebelnják Frazemi s sestavino čebelnják:
bíti kot v čebelnjáku, šuméti kot v čebelnjáku, vréti kot v čebelnjáku
SSKJ²
dokipéti -ím dov., tudi dokípel (ẹ́ í)
1. kipeti, vreti do konca: v slabih zidanicah mošt ne more popolnoma dokipeti
2. ekspr. priti do viška: strasti so dokipele
SSKJ²
dovréti -vrèm dov. (ẹ́ ȅ)
vreti do konca: mošt je dovrel
Pravopis
dovréti -vrèm dov., nam. dovrèt/dovrét; dovrétje; drugo gl. vreti (ẹ́ ȅ) Mošt je dovrel
Celotno geslo Sinonimni
dovréti -vrèm dov.
vreti do konca
SINONIMI:
SSKJ²
drózga -e ž (ọ̑)
agr. zmečkano, zmleto sadje, zlasti grozdje: drozga je začela vreti; sadna, vinska drozga
Celotno geslo Sinonimni
drózga -e ž
agr. zmečkano, zmleto sadje, zlasti grozdjepojmovnik
SINONIMI:
zastar. drozgalica
Jezikovna
Glasovne premene: »vreči, vržem, vrgel sem«

Pozdravljeni, mi lahko pojasnite, zakaj je pri glagolu vreči toliko sprememb (črke č, ž, g: vreči, vržem, vrgel sem).

Vorenc
gomaziti nedov., F3, insectum, gomaṡ, kar gomaṡi; scatere, scaturire, gomaṡiti, isvirati, gori vréti, k'viṡhku kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20; serpere, leiſti, laṡiti, gomaṡiti
SSKJ²
hahljáti -ám nedov. (á ȃ)
zamolklo vreti, izvirati, teči: voda hahlja iz lukenj
    hahljáti se 
    pritajeno, veselo se smejati: kaj se vedno le hahljaš, namesto da bi govoril; hahljal se je od zadovoljstva / hahljal se je in bil po kolenih; pren., ekspr. sonce se mu hahlja
    hahljajóč -a -e:
    hahljajoč smeh
Pravopis
hahljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; hahljánje; (-àt) (á ȃ) poud. |zamolklo vreti, izvirati, teči|: Voda ~a iz lukenj
hahljáti se -ám se (á ȃ) smejati se, posmehovati se: komu ~ ~ nerodnežu; ~ ~ od zadovoljstva
Čebelarstvo
higroskópnost medú -i -- ž
Celotno geslo Frazemi
hudoúrnik Frazemi s sestavino hudoúrnik:
dréti kàkor hudoúrnik, drvéti kàkor hudoúrnik, privréti kàkor hudoúrnik, valíti se kàkor hudoúrnik, vréti kàkor hudoúrnik, vréti kot hudoúrnik
Vorenc
izvirati nedov., F2, erumpere, naprei s'ſylo predréti, vun ṡkopati, predréti: iṡverati; scatere, scaturire, gomaṡiti, iṡvirati, gori vréti, k'viṡhku kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20
Celotno geslo Etimološki
izvȍr -óra m
SSKJ²
izvréti -vrèm dov. (ẹ́ ȅ)
vreti do konca: mošt je izvrel
Pravopis
izvréti -vrèm dov. izvrétje; drugo gl. vreti (ẹ́ ȅ) Mošt je izvrel
Vorenc
jeza ž, F11, bilis, ṡholzh, jeṡa; cholera, ṡholzhna boléṡan, tudi dertjè, griṡ, v'jeidanîe, jeṡa; exardere ira, od ſerda, inu jeṡe ſe vuṡhgati; excandescere, ſe reṡlobiti, od jeṡe divjati, ſe reṡjeṡiti; fervere ira, od jeṡe vréti; indignatio, negnada, ſard, ſarditoſt, ṡlobnoſt, jeṡa; infremere, perṡketati, s'ṡobmy ṡhkripati od jeṡe ali ṡhaloſti ſe peiniti, ṡnotrai v'ſerzu ṡhalovati. Job:16; rancor, -oris, ſerd, jeṡa, pleiſnivina, gnyloſt, ſmerdizhina; ringere, vel ringi, uſta raſpirati, ſe ṡlobiti, od jeṡe s'ṡobmy ṡhkripati; supplodere, s'nogami zipatati, inu ob tla tlézhi od jeṡe; supplosio, taku zipatanie inu s'nogami telebanîe, inu od jeṡe, od ferṡhmaiti
Vorenc
k'višku prisl., F13, I. acclivus, -a, -um, acclivitas, ſtermoſt, ſtermú k'vishku, ſtermozhina; horripilatio, ſtrah de laſſje k'viṡhku ſtojè; oculos attollere, ozhy povṡdigniti, k'vishku gledati; orthopnoea, vel ortropaea, -ae, boléṡan teshkiga dihanîa, s'istegnîenim gerlom, de garlu ravnu k'viṡhku darṡhy; scatere, scaturire, gomaṡiti, isvirati, gori vréti, k'viṡhku kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20; sublatus, -a, -um, povṡdignên, odvṡdignên, gori, ali k'viṡhku uṡdignên; surrectus, -a, -um, k'viṡhku rovnán. Prov.:30.v.13; surrigere, gori vſtati, ſe ſtegniti, ſe k'viṡhku povṡdigniti; surrigi, k'viṡhku rovnati; sursum, gori k'viṡhku; thyrsus, -si, tá dolgi kozen per ṡeliṡzhu, tá k'viṡhku ſtojezhi rezil, kakòr per tropodzu, ṡeliṡzhu; vitis jugulata, terta k'viṡhku po koleih gori uṡdignena, inu napelana; II. suspectus, -tus, gori oṡeranîe, k'viṡhku gledanîe
Število zadetkov: 116