Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
čebelárski čebelárska čebelársko pridevnik [čebelárski] in [čəbelárski] ETIMOLOGIJA: ↑čebelar
Celotno geslo eSSKJ
konjíček konjíčka samostalnik moškega spola [konjíčək]
    1. navadno ekspresivno konj, zlasti manjši
    2. igrača, ki predstavlja konja; SINONIMI: konj
    3. dejavnost, s katero se kdo ukvarja v prostem času, za sprostitev; SINONIMI: hobi
    4. ekspresivno vozilo, zlasti avtomobil
    5. manj formalno, ekspresivno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno konj, manj formalno, ekspresivno konjič
STALNE ZVEZE: morski konjiček
FRAZEOLOGIJA: jekleni konjiček
ETIMOLOGIJA: ↑konjič
Celotno geslo eSSKJ
lisíčka lisíčke samostalnik ženskega spola [lisíčka]
    1. navadno ekspresivno lisica, zlasti manjša
    2. ekspresivno ženska, ki zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v prid
    3. užitna goba z valovitim, podvitim klobukom in trosovnico z žlebički, ki se nadaljujejo po betu navzdol; primerjaj lat. Cantharellus
      3.1. navadno v množini ta goba kot hrana, jed
    4. užitna goba rumenkaste barve z valovitim, podvitim klobukom lijaste oblike; primerjaj lat. Cantharellus cibarius; SINONIMI: iz biologije navadna lisička
STALNE ZVEZE: lijasta lisička, navadna lisička, siva lisička, žolta lisička
ETIMOLOGIJA: ↑lisica - več ...
Celotno geslo eSSKJ
operéta operéte samostalnik ženskega spola [operéta]
    odrsko glasbeno delo lahkotnega značaja s petim in govorjenim besedilom ter instrumentalno spremljavo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. operetta, iz ↑opera
Celotno geslo eSSKJ
pehôta pehôte samostalnik ženskega spola [pehôta]
    rod vojske, ki se bojuje peš
STALNE ZVEZE: mehanizirana pehota, mornariška pehota, motorizirana pehota
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz češ. pěchota ali rus. pehóta, k pslov. *pěšь ‛peš’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
pésništvo pésništva samostalnik srednjega spola [pésništvo]
    1. literarno ustvarjanje, katerega rezultat je pesem
      1.1. celota pesmi kot rezultat tega ustvarjanja
ETIMOLOGIJA: ↑pesnik
Celotno geslo eSSKJ
pesnítev pesnítve samostalnik ženskega spola [pesnítəu̯ pesnítve]
    1. iz literarne vede daljša, navadno pripovedna pesem
    2. orkestralna skladba, ki temelji na motivih drugega umetniškega dela, zlasti literarnega; SINONIMI: iz glasbene umetnosti simfonična pesnitev
    3. daljša plesna koreografija, predstava
    4. ekspresivno umetniško delo, ki izstopa po svoji izjemnosti, kvaliteti, oblikovanosti
    5. navadno slabšalno pretirano dolgo, vsebinsko prazno govorjenje, pisanje
STALNE ZVEZE: dramska pesnitev, simfonična pesnitev
ETIMOLOGIJA: ↑pesniti
Celotno geslo eSSKJ
populárnost populárnosti samostalnik ženskega spola [populárnost]
    lastnost koga, česa, da je znan, priljubljen pri razmeroma veliko ljudeh
ETIMOLOGIJA: ↑popularen
Celotno geslo eSSKJ
potujítveni potujítvena potujítveno pridevnik [potujítveni] ETIMOLOGIJA: ↑potujitev
Celotno geslo eSSKJ
povórka povórke samostalnik ženskega spola [povórka]
    v daljšo vrsto razvrščena, premikajoča se skupina ljudi, ki sodelujejo, nastopajo na prireditvi, dogodku, ali prireditev, dogodek, na katerem sodeluje, nastopa taka skupina ljudi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. pòvōrka, iz ide. korena *h2u̯er- ‛viseti’, kot litov. pavarė̃, vorà ‛dolga vrsta’, latv. ver̃t ‛vdevati, vesti, šivati’, gr. aeírō ‛nizam, vežem, spenjam’, alb. vjer ‛obesim’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
sámozavést sámozavésti samostalnik ženskega spola [sámozavést]
    prepričanost o svojih sposobnostih, znanju, moči
ETIMOLOGIJA: ↑sam + ↑zavest
Celotno geslo eSSKJ
simfónični simfónična simfónično pridevnik [simfónični] STALNE ZVEZE: simfonična pesnitev, simfonični orkester
ETIMOLOGIJA: prek nem. sinfonisch, symphonisch iz it. sinfònico, glej ↑simfonija
Celotno geslo eSSKJ
suíta suíte samostalnik ženskega spola [su̯íta]
    1. iz glasbene umetnosti instrumentalna skladba z več krajšimi stavki, navadno plesnimi
    2. hotelski bivalni prostor iz več med seboj povezanih sob, navadno razkošen
STALNE ZVEZE: baletna suita
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Suite, angl. suite) iz frc. suite v obeh pomenih, prvotneje ‛spremstvo, vrsta, nadaljevanje, potek, posledica’ < galorom. *sequita iz lat. sequī ‛slediti’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
šahíst šahísta samostalnik moškega spola [šahíst]
    kdor igra šah
ETIMOLOGIJA: ↑šah
Celotno geslo eSSKJ
tartúf tartúfa samostalnik moškega spola [tartúf]
    1. krompirjevim gomoljem podobna užitna goba, ki raste pod zemljo; primerjaj lat. Tuber; SINONIMI: gomoljika
    2. čokoladna slaščica kroglaste oblike, obdana z grenkim kakavovim prahom
STALNE ZVEZE: beli tartuf, črni tartuf
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. tartufo, verjetno iz nar. lat. terrae *tūfer ‛zemeljska goba’ iz lat. terra ‛zemlja’ in osk. ali umbr. *tūfer k lat. tūber ‛grba, grča, mavrah, goba’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
afrikanizácija -e ž (á)
1. prehajanje vodenja državne uprave, gospodarstva v roke Afričanov: afrikanizacija državnih, javnih služb v Tanganjiki; domačini od predsednika pričakujejo afrikanizacijo gospodarstva / za afrikanizacijo se zavzemajo pod geslom »Afrika Afričanom« za državno neodvisnost, samostojnost
2. nav. slabš. prehajanje v razmere, zlasti neurejene, kot so značilne za Afriko: zavarovati soseko pred afrikanizacijo / vrhunec afrikanizacije domače politike
// pridobivanje afriških značilnosti, zlasti zaradi pritoka afriških priseljencev: nevarnost afrikanizacije Evrope; afrikanizacija in islamizacija
SSKJ²
artístičen -čna -o prid.(í)
nanašajoč se na artiste ali artizem:
a) artistična cirkuška skupina
b) artistična dognanost slike; dovršena artistična obdelava risanega filma; Prešernov Sonetni venec je vrhunec njegovega artističnega mojstrstva / gledališka predstava ni bila problemska, ampak predvsem artistična / evropske artistične smeri
    artístično prisl.:
    artistično dognan opis
SSKJ²
doséči -séžem dov., dosézi dosézite; doségel doségla; nam. doséč in dosèč (ẹ́)
1. z iztegnjeno roko ali s kakim predmetom priti do česa: copate so bile tako daleč pod posteljo, da jih je komaj dosegel; ne dosežem dna; otrok komaj doseže do kljuke; ne morem doseči na omaro; daj mi palico, ne dosežem z roko / vrv je prekratka, da bi dosegla do dna segla; pren. s pogledom doseči kaj; hiše z očesom ni mogel doseči
2. zvečati se do določene mere, navadno v višino: reka je dosegla kritično točko; drevo je doseglo pet metrov; v tistem času je dosegel imperij največji obseg / industrija je dosegla stopnjo, ko brez modernizacije ne bo mogla povečati storilnosti; razposajenost je dosegla vrhunec
3. s premikanjem priti kam, do česa: dekle je v hrbtnem plavanju doseglo nasprotni breg; kmalu so dosegli gozd in se skrili v njem / vlak je dosegel prve mestne hiše / zasledovalci ga bodo kmalu dosegli dohiteli in ujeli; pren. njegov glas me ni dosegel
4. s prizadevanjem, dejavnostjo priti do česa: doseči zaželeni cilj, svoj namen; dosegel je doktorski naslov; doseči visoko izobrazbo; na tekmovanju so dosegli drugo mesto; z vztrajnostjo se vse doseže; če bi bili enotni, bi lahko kaj dosegli; dosegel je, da so ga sprejeli na delo / kakšen učinek je dosegel s tem / doseči veliko hitrost
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dovršitev dejanja, ki ga določa samostalnik: doseči napredek, porast, priznanje, sporazum, uspeh; doseči soglasje z dogovorom; doseči zmago zmagati / doseči gol dati gol
// priti do česa, dočakati, doživeti: dosegel je izredno čast; doseči umetniški višek, vrhunec slave / doseči visoko starost
5. v celoti opraviti, izpolniti: upamo, da bomo predvideni izvoz dosegli; doseči normo
● publ. listi dosežejo velikost dlani zrastejo do velikosti dlani; pogorje doseže višino dva tisoč metrov je visoko do dva tisoč metrov; v znanju ga ni nihče dosegel mu ni bil enak; z dobroto pri njem vse dosežeš če si z njim dober, naredi vse, kar želiš
♦ šport. dosegel je dober, rekorden čas rezultat pri hitrostnem športu; doseči pravico za vstop v finale
    doséžen -a -o:
    cilj je dosežen; dohodki, doseženi v lanskem letu; doseženi rezultati; razveljaviti doseženi sporazum; vesel je doseženega uspeha
SSKJ²
kulminácija -e ž (á)
knjiž. višek, vrhunec: poslovno sodelovanje je doseglo kulminacijo; kulminacija moči, napora / prešel je že svojo kulminacijo
// vzpon, rast: priče smo nove kulminacije kulture / ta akcija je v kulminaciji
♦ astron. prehod nebesnega telesa čez poldnevnik
SSKJ²
kulminacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kulminacijo: kulminacijska doba kapitalizma / kriza je dosegla kulminacijsko točko višek, vrhunec
Število zadetkov: 70