kulminírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. doseči višek, vrhunec: politična kriza je kulminirala / epidemija kulminira poleti
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
mójstrstvo -a s (ọ́)
1. velika sposobnost za oblikovanje, izdelovanje česa: pokazal je mojstrstvo v gledališki igri; to delo je vrhunec njegovega mojstrstva / z velikim mojstrstvom je naslikal njegov portret
2. lastnost, značilnost mojstrskega: kritika priznava delu dovršenost in mojstrstvo; v vsaki njegovi sliki opazimo mojstrstvo v barvi in obliki
3. do 1962 pridobitev naslova mojstra: hkrati je praznoval mojstrstvo in poroko
1. velika sposobnost za oblikovanje, izdelovanje česa: pokazal je mojstrstvo v gledališki igri; to delo je vrhunec njegovega mojstrstva / z velikim mojstrstvom je naslikal njegov portret
2. lastnost, značilnost mojstrskega: kritika priznava delu dovršenost in mojstrstvo; v vsaki njegovi sliki opazimo mojstrstvo v barvi in obliki
3. do 1962 pridobitev naslova mojstra: hkrati je praznoval mojstrstvo in poroko
SSKJ²
noblésa -e ž (ẹ̑) knjiž.
1. imenitnost, gosposkost, odličnost: neznanec je vzbujal vtis noblese / kopalnica je bila tedaj že vrhunec noblese / v gledališče hodi samo zaradi noblese da bi delal imeniten vtis
// uglajenost, dovršenost, prikupnost: vse zna narediti z nobleso; ženska z naravno nobleso / občudovati nobleso njenih gibov
2. plemiči, gospoda: noblesa se shaja pri grofici; etiketa noblese
1. imenitnost, gosposkost, odličnost: neznanec je vzbujal vtis noblese / kopalnica je bila tedaj že vrhunec noblese / v gledališče hodi samo zaradi noblese da bi delal imeniten vtis
// uglajenost, dovršenost, prikupnost: vse zna narediti z nobleso; ženska z naravno nobleso / občudovati nobleso njenih gibov
2. plemiči, gospoda: noblesa se shaja pri grofici; etiketa noblese
SSKJ²
orgázem -zma m (ā)
vrhunec in sprostitev spolne zdraženosti: doživeti orgazem / spolni orgazem; pren., knjiž. doživeti filozofski orgazem
vrhunec in sprostitev spolne zdraženosti: doživeti orgazem / spolni orgazem; pren., knjiž. doživeti filozofski orgazem
SSKJ²
vrhúnec -nca m (ȗ)
1. razvojna stopnja, obdobje največje kakovosti, uspešnosti: delavsko gibanje je doseglo vrhunec / pisatelj je na ustvarjalnem vrhuncu
// stopnja največje intenzivnosti: boji so dosegli vrhunec; knjiž. stvar je dozorela do vrhunca; ekspr. veselo razpoloženje je prikipelo do vrhunca / biti na vrhuncu moči
2. najboljši dosežek, predstavnik česa: ta stavba je vrhunec moderne arhitekture / to predstavo štejejo za vrhunec sezone
3. star. vrh1: najvišji vrhunec gorovja / vrhunci smrek
1. razvojna stopnja, obdobje največje kakovosti, uspešnosti: delavsko gibanje je doseglo vrhunec / pisatelj je na ustvarjalnem vrhuncu
// stopnja največje intenzivnosti: boji so dosegli vrhunec; knjiž. stvar je dozorela do vrhunca; ekspr. veselo razpoloženje je prikipelo do vrhunca / biti na vrhuncu moči
2. najboljši dosežek, predstavnik česa: ta stavba je vrhunec moderne arhitekture / to predstavo štejejo za vrhunec sezone
3. star. vrh1: najvišji vrhunec gorovja / vrhunci smrek
SSKJ²
vročíčnost -i ž (ȋ)
1. lastnost, značilnost vročičnega: vročičnost bolnika; znaki vročičnosti
2. ekspr. nemir, vznemirjenost: vročičnost v razredu je dosegla vrhunec; polastila se jih je nekakšna vročičnost; glas se mu je tresel od vročičnosti
1. lastnost, značilnost vročičnega: vročičnost bolnika; znaki vročičnosti
2. ekspr. nemir, vznemirjenost: vročičnost v razredu je dosegla vrhunec; polastila se jih je nekakšna vročičnost; glas se mu je tresel od vročičnosti
SSKJ²
zadovoljeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. z dovolj veliko količino, mero česa potrebnega, zaželenega delati, da kdo preneha čutiti, imeti to, kar izraža dopolnilo: zadovoljevati nagone, potrebe; zadovoljevati želje po igri, plesu / zadovoljevati zahteve, publ. zahtevam izpolnjevati jih, ustrezati jim
2. delati, povzročati, da je kdo zadovoljen, ker to, kar izraža osebek, ustreza njegovim potrebam, željam, zahtevam: delo ga zadovoljuje; površen odgovor ne zadovoljuje pravega raziskovalca / publ.: poslano blago nas ne zadovoljuje s poslanim blagom nismo zadovoljni; učbenik zaradi številnih strokovnih napak ne zadovoljuje nima ustreznih kvalitet
3. povzročati, omogočati, da kdo doseže vrhunec in sprostitev spolne vzdraženosti: zadovoljevati svojega partnerja
1. z dovolj veliko količino, mero česa potrebnega, zaželenega delati, da kdo preneha čutiti, imeti to, kar izraža dopolnilo: zadovoljevati nagone, potrebe; zadovoljevati želje po igri, plesu / zadovoljevati zahteve, publ. zahtevam izpolnjevati jih, ustrezati jim
2. delati, povzročati, da je kdo zadovoljen, ker to, kar izraža osebek, ustreza njegovim potrebam, željam, zahtevam: delo ga zadovoljuje; površen odgovor ne zadovoljuje pravega raziskovalca / publ.: poslano blago nas ne zadovoljuje s poslanim blagom nismo zadovoljni; učbenik zaradi številnih strokovnih napak ne zadovoljuje nima ustreznih kvalitet
3. povzročati, omogočati, da kdo doseže vrhunec in sprostitev spolne vzdraženosti: zadovoljevati svojega partnerja
- zadovoljeváti se z orodnikom
biti zadovoljen s čim slabšim, kot se želi, pričakuje: zamudniki se bodo morali zadovoljevati s slabšimi sedeži
- zadovoljujóč -a -e:
nadaljevati delo, zadovoljujoč se z delnimi uspehi; zadovoljujoča domačnost
● publ. izid meddržavnih razgovorov je zadovoljujoč zadovoljiv
SSKJ²
zadovoljíti -ím dov., zadovóljil (ī í)
1. z dovolj veliko količino, mero česa potrebnega, zaželenega narediti, da kdo preneha čutiti, imeti to, kar izraža dopolnilo: zadovoljiti potrebo po gibanju, spanju; zadovoljiti želje / zadovoljiti svoj okus narediti po svojem okusu; zadovoljiti poželenje; zadovoljiti zahteve, publ. zahtevam izpolniti jih, ustrezati jim
2. narediti, povzročiti, da je kdo zadovoljen, ker to, kar izraža osebek, ustreza njegovim potrebam, željam, zahtevam: novi izdelek je zadovoljil odjemalce; ta barvna kombinacija zadovolji estetsko še tako zahtevnega opazovalca; odgovor ga ni zadovoljil; noben poklic ga ne bi mogel bolj zadovoljiti / publ. domače moštvo na današnji tekmi ni zadovoljilo ni igralo tako dobro, kot se je pričakovalo
3. povzročiti, omogočiti, da kdo doseže vrhunec in sprostitev spolne vzdraženosti: nobena ženska ga ni zadovoljila
1. z dovolj veliko količino, mero česa potrebnega, zaželenega narediti, da kdo preneha čutiti, imeti to, kar izraža dopolnilo: zadovoljiti potrebo po gibanju, spanju; zadovoljiti želje / zadovoljiti svoj okus narediti po svojem okusu; zadovoljiti poželenje; zadovoljiti zahteve, publ. zahtevam izpolniti jih, ustrezati jim
2. narediti, povzročiti, da je kdo zadovoljen, ker to, kar izraža osebek, ustreza njegovim potrebam, željam, zahtevam: novi izdelek je zadovoljil odjemalce; ta barvna kombinacija zadovolji estetsko še tako zahtevnega opazovalca; odgovor ga ni zadovoljil; noben poklic ga ne bi mogel bolj zadovoljiti / publ. domače moštvo na današnji tekmi ni zadovoljilo ni igralo tako dobro, kot se je pričakovalo
3. povzročiti, omogočiti, da kdo doseže vrhunec in sprostitev spolne vzdraženosti: nobena ženska ga ni zadovoljila
- zadovoljíti se z orodnikom
biti zadovoljen s čim slabšim, kot se želi, pričakuje: bil je v taki stiski, da bi se z vsem zadovoljil; zamudniki so se morali zadovoljiti s tem, kar je ostalo
- zadovoljèn -êna -o:
čustveno zadovoljen človek; zadovoljene potrebe
Sprotni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sprotni
ántiklímaks samostalnik moškega spola
- kar se kljub nasprotnim pričakovanjem ne stopnjuje v vrhunec, ne pomeni vrhunca česa
Celotno geslo
Sprotni
ántiklimáktičen pridevnik
- ki se kljub nasprotnim pričakovanjem ne stopnjuje v vrhunec, ne pomeni vrhunca česa
Celotno geslo
Sprotni
klímaks SSKJ² samostalnik moškega spola
- stopnja največje intenzivnosti česa SINONIMI: vrhunec
Celotno geslo
Sprotni
trídnévje samostalnik srednjega spola
- trije zaporedni dnevi kot enotna, zaključena celota, zlasti pri kakem dogajanju
ePravopis – Slovenski pravopis
Celotno geslo
ePravopis
Džingiskan
Predlog
Džingiskana samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
drugo ime Bordžigina Temüdžina, mongolskega vladarja
IZGOVOR: [džíngiskán], rodilnik [džíngiskána]
BESEDOTVORJE: Džingiskanov
Celotno geslo
ePravopis
Iranec
Predlog
Iranca samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [iránəc], rodilnik [iránca]
BESEDOTVORJE: Irančev
Slovenski pravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
kulminírati -am dvovid., nedov. -ajóč; kulminíranje (ȋ) neobč. |doseči višek, vrhunec|: Politična kriza je kulminirala
Pravopis
Pravopis
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 70
Dostopnost