Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
alternírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. izmenoma se vrstiti, menjavati se: v glavni vlogi bosta alternirali znani igralki; alternirati s soigralcem
    alternirajóč -a -e:
    mat. alternirajoče zaporedje zaporedje, v katerem si izmenoma sledijo pozitivni in negativni členi
SSKJ²
čréditi -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
agr. pasti živino s stalnim menjavanjem mesta na pašniku: redno črediti
    čréditi se 
    1. družiti se v večje skupine: srnjad se čredi v trope / oblaki se čredijo
    2. nar. vrstiti se, menjavati se: delavci se čredijo pri delu, da ne opešajo / obiski so se neprestano čredili
SSKJ²
kalejdoskópski -a -o prid.(ọ̑)
nanašajoč se na kalejdoskop: kalejdoskopska slika / kalejdoskopski vtisi
    kalejdoskópsko prisl.:
    kalejdoskopsko se spreminjati, vrstiti
SSKJ²
nízati -am nedov. (ȋ)
1. spravljati, pritrjevati drobne, navadno istovrstne predmete drugega za drugim na kaj, zlasti na vrvico, žico: nizati bisere, jagode / nizati v venec / nizati na vrvico, žico
2. knjiž. delati, da je, prihaja kaj drugo za drugim: režiser je z občutkom nizal prizore / nizati besede v stavke; pren. nizati uspeh za uspehom; nizati zmage
3. publ. navajati1, pripovedovati: nizati podatke v časovnem zaporedju; nizati popotne vtise / skozi otroško duševnost niza vrsto pretresljivih usod prikazuje
● ekspr. govorniki so nizali svoje razprave na predsednikovo poročilo naslanjali, opirali
    nízati se knjiž.
    vrstiti se, razprostirati se: okoli ravnine se nizajo gore / hiše se nizajo na obeh straneh ceste / ljudje so se nizali v dolgih vrstah
    // vrstiti se, slediti si: sestanki so se nizali večer za večerom / minute so se nizale druga k drugi
SSKJ²
vrstênje -a s (é)
1. glagolnik od vrstiti: vrstenje snopov / vrstenje pesmi / vrstenje dela in počitka
2. agr. kolobarjenje: večati pridelek z umetnimi gnojili in vrstenjem
SSKJ²
vrstíti -ím nedov. (ī í)
1. knjiž. postavljati v vrsto: vrstiti snope; vojaki se že vrstijo / vrstiti rože na grob saditi jih v vrsto
2. zastar. delati, da je kaj v določenem zaporedju; razvrščati: vrstiti kaj po abecednem redu / režiser je vrstil točko za točko
3. knjiž., v zvezi z med uvrščati: teh hiš ni mogoče vrstiti med kmečke hiše; vrstiti se med največje umetnike
● zastar. h glavni osebi je vrstil še druge ob glavni osebi je prikazoval; zastar. majoliko so vrstili iz rok v roke podajali so jo drug drugemu
    vrstíti se 
    1. navadno s prislovnim določilom biti, nahajati se kje v večjem številu drug poleg drugega: ob cesti se vrstijo drevesa; nove hiše se vrstijo v klanec / po stenah se vrstijo najrazličnejše slike / ekspr. ogledujejo si palačo, dvorana se vrsti za dvorano
    2. pojavljati se, nastopati drug za drugim: govorniki se vrstijo drug za drugim / prepevali so, vrstile so se domače in tuje pesmi / vrstili so se žalostni in veseli časi / ekspr. lepi dnevi so se vrstili več dni je bilo lepo
    // pojavljati se, nastopati v večjem številu v manjših časovnih presledkih: v sušnem obdobju so se vrstili gozdni požari; vrstijo se sestanki / dogodki so se vrstili drug za drugim
    3. prihajati pri čem izmenoma na vrsto: pri plačevanju sta se vrstila; v plesu se je vrstil s tovariši / vrstili so se, vsak dan je pometal drugi
    ●     zastar. kozarec se je vrstil okrog je krožil
    vrstèč -éča -e:
    vrsteče se aretacije

Slovenski pravopis

Pravopis
porazvrstíti -ím dov. porazvŕstil -íla, nam. porazvrstít/porazvrstìt, porazvrščèn -êna; drugo gl. vrstiti (í/ȋ í) koga/kaj ~ pesmi po vsebini
porazvrstíti se -ím se (í/ȋ í) Gledalci so se porazvrstili zadaj
Pravopis
prerazvrstíti -ím dov. prerazvŕstil -íla, nam. prerazvrstít/prerazvrstìt, prerazvrščèn -êna; drugo gl. vrstiti (í/ȋ í) koga/kaj ~ ceste; ~ predmete
Pravopis
prevrstíti -ím dov. prevŕstil -íla, nam. prevrstít/prevrstìt, prevrščèn -êna; drugo gl. vrstiti (í/ȋ í) koga/kaj ~ čete
Pravopis
razvrstíti -ím dov. razvŕstil -íla, nam. razvrstít/razvrstìt, razvrščèn -êna; drugo gl. vrstiti (í/ȋ í) koga/kaj ~ stole; ~ učence
razvrstíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ v sprevod
Pravopis
uvrstíti -ím dov. uvŕstil -íla, nam. uvrstít/uvrstìt, uvrščèn -êna; drugo gl. vrstiti (í/ȋ í) koga/kaj v kaj ~ članek v revijo; ~ otroke v sprevod; ~ vprašanje na dnevni red; ~ žival med zveri
uvrstíti se -ím se (í/ȋ í) v kaj ~ ~ ~ finale tekmovanja; ~ ~ na seznam
Pravopis
vrstíti -ím nedov. vŕsti -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; vrstênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) neobč. kaj ~ snope |postavljati jih v vrsto|; neobč. vrstiti koga/kaj med koga/kaj Teh hiš ni mogoče ~ ~ kmečke hiše uvrščati
vrstíti se -ím se (í/ȋ í) Dogodki so se vrstili drug za drugim; vrstiti se z/s kom V plesu se je vrstil s tovariši; Pri plačevanju sta se vrstila
Pravopis
zvrstíti -ím dov. zvŕstil -íla, nam. zvrstít/zvrstìt; zvrščèn -êna; drugo gl. vrstiti (í/ȋ í) koga/kaj ~ otroke drugega za drugim; ~ račune po datumih
zvrstíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ pri zdravniku

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
vrstíti -ím nedov.
GLEJ SINONIM: razvrščati, razvrščati, uvrščati
Celotno geslo Sinonimni
vrstíti se -ím se nedov.
1.
navadno s prislovnim določilom biti, nahajati se kje v večjem številu drug poleg drugega
SINONIMI:
knj.izroč. nizati se
2.
pojavljati se, nastopati drug za drugim
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: menjavati se, razvrščati se
GLEJ ŠE: postavljati se

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Celotno geslo Vezljivostni G
kapljáti -ám nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kaj padati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Kri (mu) kaplja iz rane.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj nenapovedano drug za drugim prihajati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Skozi vrata avtobusa so začeli kapljati turisti.
3.
kdo dajati po kapljah kaj iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Zdravilo si je kapljal na kavno žličko.
Celotno geslo Vezljivostni G
pádati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj prihajati v drug položaj iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Žito pada v posodo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zaradi lastne teže premikati se navzdol iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
V hribih bo padal sneg.
3.
kaj pojavljati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Svetloba pada na mizo.
3.1.

Na zemljo /počasi/ pada noč.
4.
knjižno pogovorno kdo/kaj nenapovedano drug za drugim prihajati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Z bojišč so v centre padale nasprotujoče si novice.
5.
v posplošenem pomenu kaj biti nižje v smeri navzdol iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Brki (mu) padajo čez ustnice.
6.
kdo/kaj v precejšnji meri nižati se
Vpliv (mu) pada.
7.
v posplošenem pomenu kdo/kaj drug za drugim biti osvojen/-n-o, izgubljati veljavo
Mesta so padala /brez odpora/.
8.
kdo/kaj drug za drugim biti ubit
(Na fronti) so padali možje in fanje.
9.
v oslabljenem pomenu kaj biti izrečeno
Med streljanjem so /glasno/ padali ukazi.
10.
knjižno pogovorno, čustvenostno, preneseno kaj časovno večkrat priti na kaj
Prazniki padajo na različne dneve.
11.
iz matematike kaj označevati hkratno večanje neodvisne spremeljivke in manjšanje odvisne spremenljivke
Funkcija pada.

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
fílm Frazemi s sestavino fílm:
bíti kot v fílmu, dogájati se kot v filmu, doživéti kàj kot v fílmu, fílm je póčil kómu, fílm se je stŕgal kómu, kàkor v počásnem fílmu, odvíjati se kot v fílmu, têči kot v fílmu, živéti kot v fílmu
Celotno geslo Frazemi
lás Frazemi s sestavino lás:
bíti na lás podóben kómu/čému, bíti si v laséh, délati síve lasé kómu, iméti lasé [počesáne, postrižene] na dèž, kàj visí na lásu, lasjé se jéžijo kómu, lasjé so se najéžili kómu, lasjé so šlì pokônci kómu, na lás podóben kómu/čému, ne délati sívih lás kómu, ne popustíti níti za lás, ne povzróčati sívih lás kómu, ne premakníti se níti za lás, ne spremeníti se níti za lás, [níti] lasú ne skrivíti kómu, povzróčati síve lasé kómu, privléčen za lasé, privléči kàj za lasé, púliti si lasé, skákati si v lasé, skočíti si v lasé, viséti na lásu, za lasé privléčen, za lás je mánjkalo, za lás uíti čému, življênje kóga visí na lásu
Celotno geslo Frazemi
tekóč Frazemi s sestavino tekóč:
kot na tekóčem tráku, kot po tekóčem tráku, premagováti kóga/kàj kot po tekóčem tráku, sledíti si kot po tekóčem tráku, vrstíti se kot na tekóčem tráku, vrstíti se kot po tekóčem tráku
Število zadetkov: 37