Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pleteršnik

Zadetki iskanja

Pleteršnik
ugȃjati 2., -am, vb. impf. ad ugoditi; 1) genehm sein, gefallen, Cig., Jan., nk., kajk.-Valj. (Rad); — dienlich sein, wohl bekommen, nützen, Cig., Jan.; — 2) zu Gefallen sein, willfahren, Cig., Jan., ogr.-M., C.; sreča mu ugaja, das Glück ist ihm günstig, C.; — telu u., dem Leibe fröhnen, kajk.-Valj. (Rad); — u. si, es sich seinem Wunsche gemäß machen, es sich bequem machen, Vrt., Lašče-Levst. (Rok.).
Pleteršnik
ugíbičən, -čna, adj. = ugibčen, Dict., Bes., Let., Vrt.
Pleteršnik
uhladíti, -ím, vb. pf. = ohladiti, abkühlen, Mur., Let.; u. se, sich abkühlen, Vrt.
Pleteršnik
ȗjčkati, -am, vb. impf. schaukeln, hutschen, Cig., Jan., Jurč.; u. dete na rokah, Vrt.; — pogl. učkati.
Pleteršnik
ujǫ́kan, adj. (part.) = objokan, verweint, Cig., Jsvkr., Slom.-C., Vrt.
Pleteršnik
ukȃrjati, -am, vb. impf. ad ukoriti; rügen, tadeln, verweisen, C., Vrt.; noroglavci te bodo ukarjali, Slom.
Pleteršnik
ulę́či, ulę̑žem, vb. pf. 1) erliegen: pod mojo težo bi ti ulegel, Lašče-Erj. (Torb.); unterliegen, Vrt.; — sich krank niederlegen, Rez.-C.; — 2) gebären, u. se, geboren werden, (vl-) Jarn.; (ulenči, Zilj.-M.); — 3) u. se, sich niederlegen; — sich krank niederlegen; — sich legen: morje se je uleglo; veter se je ulegel; jeza se mu je ulegla; — 4) ulegla je steza, es führt ein Weg, Npes.-Vraz.
Pleteršnik
uljúbiti se, -im se, vb. pf. sich beliebt machen: u. se komu, Cig.; lieb werden, C., Vrt.
Pleteršnik
úm, tudi: ùm, úma, m. 1) die Vernunft, der Verstand; z umom doseči, begreifen, Cig. (T.); iz uma biti, von Sinnen sein; od uma iti, den Verstand verlieren, Trub., Dalm.; — das Verständnis: imeti kaj uma za kako reč, Škrab. (Cv.); imam ume, ich verstehe die Sache, Svet. (Rok.); prav do uma povedati kaj, etwas recht verständlich sagen, Jurč.; — die Bedachtnahme: na umu imam, na umu mi je kaj, ich richte mein Augenmerk auf etwas, ich bin einer Sache eingedenk, Levst. (Nauk, Močv.), Vrt., DZ.; to mi ne gre iz uma, das geht mir nicht aus dem Sinn, Levst. (Zb. sp.); na umu držati, Beachtung schenken, Levst. (Močv.); na um vzeti, in Betracht nehmen, Cig. (T.), DZ.; z umom, mit Bedacht, Trub.; — der Sinn: moč ino um besedi, die Kraft und der Sinn der Worte, Ravn.-C.; — ta reč nima nobenega uma, diese Sache ist nicht, wie sie sein soll, Mik.; — ume zbirati, vernünfteln, Guts.-Cig.; — ume si delati, Pläne schmieden, C., Št.-Z.; — ima svoje ume, er hat seine Ansichten, er ist eigensinnig, C.; — po umih, nach den Vermuthungen, aufs Gerathewohl, Svet. (Rok.); slepec po umih hodi, C.; po umih sem prišel v temi v sobo, Ljub.; veslal je slepi mož kar tako po umih, LjZv.; oslepljenec hodi po svojih starih umih (nach seinen Erinnerungen), C.; — 2) der Zorn: na umu biti, zornig sein, Rez.-C., Baud.
Pleteršnik
umíliti, -im, vb. pf. 1) in eine weiche Stimmung versetzen, rühren, C.; vino ga je umililo (= omečilo mu je srce), LjZv.; — 2) u. se: meni se je umililo, ich bin gerührt, es thut mir weh, Mik.; umililo se mi ga je, es jammert mich sein Unglück, Jan.; komu se ne umili nad ljubim Jezusom? Ravn.; — 3) u. se: umilil se je očetu, er fand Erbarmen, Gnade vor dem Vater, V.-Cig.; — u. se, lieb werden, Vrt.; — 4) u. se, sich demüthigen; vrni se spet k svoji gospe in umili se njej pod nje roke, Dalm.; umiljen, demüthig, C.
Pleteršnik
upǫ́titi, -ím, vb. pf. 1) u. koga, jemandem den Weg weisen, Cig., C.; eine Anleitung geben, ogr.-M., C.; — einleiten: u. pravdo, DZ.; — 2) u. se, sich auf den Weg machen, sich irgendwohin begeben, Cig., Jan., Navr., Let. (Spom.), Vrt.; na Nemško se u., BlKr.-M.; — 3) sich besinnen: inače se u., sich eines anderen besinnen, Cig.; kaj si se zopet upotil, was ist dir da wieder eingefallen? jvzhŠt.
Pleteršnik
uslúžiti, -im, vb. pf. 1) u. komu, jemandem einen Dienst erweisen, C.; s tem je Bogu usluženo, Dalm.; — 2) u. se, sich gefällig erweisen, Jan., Slom.-C.; = prikupiti se, Vrt.; ženskam se u., Levst. (Zb. sp.); sich verdient machen, C.; uslužen, verdienstvoll: posebno usluženi državljani, Levst. (Pril.); — 3) u. se, in einen Dienst treten: u. se k notarju, Jurč.; u. se pri kakem društvu, Levst. (Zb. sp.).
Pleteršnik
usopíti 1., -ím, vb. pf. den Athem benehmen, C.; u. konja, Levst. (Zb. sp.); — jemanden in die Enge treiben, Svet. (Rok.); u. koga v prepiru, Levst. (Rok.); — u. se, den Athem verlieren, Vrt.
Pleteršnik
ustanovítiti, -ȋtim, vb. pf. festsetzen, C., Vrt.; delati po ustanovičenih načelih, Levst. (Močv.); ustanovičene, obče vzprijete besede, Levst. (Nauk); ustanovičeni proračun, DZkr.
Pleteršnik
uvẹkovítiti, -ȋtim, vb. pf. verewigen, Vest.; u. se, sich verewigen, Vrt.
Pleteršnik
uvèł, -vę́la, adj. welk, Dict., C., Mik., Vrt.; uveli cvet, Dalm.; oči so mu bile uvele in prazne, Cv.
Pleteršnik
užè, (užę̑), adv. = že (vže), schon, Mur., Rez.-Baud., nk.; — nikoli uže = nikoli več, Vrt.; (starejši pisatelji pišejo: vže; stsl. uže).
Pleteršnik
valìč, -íča, m. eine kleine Walze, C., Vrt., Ig (Dol.); pri žagi (pili) se voz premika na valičih, Notr.; valiče pod burkle devajo, kadar z njimi velike lonce iz peči jemljejo, Savinska dol.; — die Nudelwalze, Tolm.
Pleteršnik
váravəc, -vca, m. der Betrüger, Vrt.
Pleteršnik
vardẹ́va, f. die Pflege, C.; jeleni ne potrebujejo posebne vardeve, ("vrdeve") Vrt.
Število zadetkov: 1104