Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pleteršnik

Zadetki iskanja

Pleteršnik
vojeváti, -ȗjem, vb. impf. Krieg führen, C., Mik., Vrt., kajk.-Valj. (Rad); = v. se, Mur., C.
Pleteršnik
vǫ̑jka, f. das Leitseil, der Leitriemen, Mur., C., Mik., BlKr.-Erj. (Torb.), ogr.-Valj. (Rad), vzhŠt.; pl. vojke, die Zügel, Vrt., UčT.; — übhpt. ein kurzer Strick, vzhŠt.
Pleteršnik
vȏłče, -eta, n. ein junger Wolf, Mur., Cig., Vrt.; Prišel je volk z volčeti, Npes.-K.; tudi: volčè, -ę́ta, Valj. (Rad).
Pleteršnik
vȏłk, vȏłka, vołkȃ, m. 1) der Wolf: volk sit pa koza cela ne more biti, Rib.-M.; mi o volku, volk pa iz lesa = lupus in fabula, Cig.; dati kozliče volku pasti = den Bock zum Gärtner setzen, Cig.; volka je videl = er ist heiser, Rib.-M.; — v. biti na kaj, auf etwas versessen sein; v. biti na kako jed, ein besonderer Liebhaber einer Speise sein; — 2) der Kreisel; volka goniti, den Kreisel treiben, Cig.; — 3) ein Fangeisen für Raubthiere (bes. Fischottern) mit zwei Federn, V.-Cig.; — 4) der Bock am Webstuhl, C.; kolo na tkalčevih statvah, ki suče navlak in nanj namotava, kar je natkanega platna, Zora; — 5) ein hölzerner Keil bei den Seilern, der Wolf, C.; — der Keil zum Brechen der Steine, C.; — 6) verdorbener Flachs o. noch nicht vollkommen gebrechelter Flachs, C.; — 7) der Wasserast, Cig.; — 8) die Knopper, Mur., C., Danj.-Valj. (Rad), vzhŠt.; — 9) die geschmolzene Eisenmasse im Hochofen, Gor.; die Luppe, V.-Cig., Cig. (T.); — peč na volka, der Maßofen im Hüttenwerk, V.-Cig.; — 10) ein schlechter Boden, der sich nicht gut düngen lässt, C.; — 11) = smolnata cunja, s katero črevljar dreto gladi, Gor.; volka prati, = eine vergebliche Arbeit thun, Gor.; — 12) der Wolf am Dochte, der Kerzenräuber, Cig., C.; — 13) zeleni volk, der Grünspan, Cig., Jan., Vrt., DZ., Levst. (Nauk), Šmartno pri Litiji-Štrek. (LjZv.), Dol.; — 14) der Wolf (eine Entzündung der Haut am Gesäß, z. B. vom starken Gehen, Reiten); volka dobiti, volka si zagnati (z jezdarjenjem), Dict.; — 15) die Holzfäulnis, der Holzbrand, C.; — 16) die Weinstockraupe, Cig., C.; der Kneipwurm, V.-Cig.; — 17) čebelni volk, eine Art Wespe, C.; — 18) der Todtenkopfschwärmer (acherontia atropos), Sv. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.); — 19) morski v., der Haifisch (squalus), Cig., Jan., nk.; — 20) der Hausschwamm, der Wandschwamm, vzhŠt.-C.; — 21) neki deteljni plevel (die Kleeseide?), Dol.; — beli v., eine Art grobe Binse mit weißen Wollenbüscheln, (schädlich als Viehfutter), C.; — eine Art Sommerwurz (orobanche galii), Josch.
Pleteršnik
vonjȃvka, f. das Wiesenriechgras, das Ruchgras (anthoxanthum odoratum), C., Vrt.
Pleteršnik
vonjìv, -íva, adj. duftend, Jan., Glas., Vrt., Zv.
Pleteršnik
vpijàt, -áta, m. der Schreier, Z., Vrt.; vpijatov se ne bati, Levst. (Zb. sp.); — vpijati, die Schreivögel, Cig. (T.), Erj. (Ž.).
Pleteršnik
vrábəc, -bca, m. der Sperling; — skalni v., die Steindrossel, C.; — ima vrabca pod klobukom = neče se odkrivati, Vrt.
Pleteršnik
vrȃnjica, f. der Hahnenfuß (ranunculus sp.), Mariborska ok.-Erj. (Torb.); — der Eisenhut (aconitum), Cig., Jan., Vrt.
Pleteršnik
vraževȃvəc, -vca, m. der Zauberer, Vrt.
Pleteršnik
vraževę́rən, -rna, adj. abergläubisch, Vrt.; vraževę̑rni cesar, Cv.
Pleteršnik
vražljìv, -íva, adj. abergläubisch, Z., Vrt.
Pleteršnik
vrẹ́lọ, n. der Sprudel, die Quelle, Cig. (T.), C., Vrt.; — hs.
Pleteršnik
vȓh, vȓha, vrhȃ, m. 1) das obere Ende, der Gipfel, na vrhu visoke gore; drevesu vrh odtrgati; der Scheitel (geom.), Cig., Cig. (T.), Cel. (Geom.); der Höhepunkt, Cig. (T.); do vrha priti, die größte Höhe erreichen, Cig.; do vrha dorasti, vzrasti, vrha dorasti, erwachsen; sin je vrha dorastel, Npr.-Krek; = vrha velik vzrasti, Npes.-Vraz; = pod vrh priti, C.; = svoj vrh dorasti, Prip.-Mik.; — 2) = gorica, vinograd, der Weinberg, SlGor.-Mur., Cig., C.; v vrh iti, Mur., C.; Jaz pa imam vrha dva, Polna vina sladkega, Danj. (Posv. p.); — 3) der Obertheil, das Oben; po vrhu plavati, obenan schwimmen; na vrhu ležati, oben liegen; od vrha do tal, von oben bis unten; do vrha napolniti, bis obenan füllen = pod vrh napolniti, Cig.; — do vrha, völlig, Cig.; na vrh priti, nach oben kommen, auftauchen, zum Vorschein kommen; (pren.) na vrhu biti, die Oberhand haben, Cig.; na vrh iti komu, sich jemandem widersetzen, Fr.-C.; na vrh priti komu, jemanden zu Paaren treiben, überweisen, C.; — po vrhu, obenhin, oberflächlich; — po vrhu kupiti, in Bausch u. Bogen kaufen; — po vrhu dati, obendrein (als Zugabe) geben; — z vrhom, gehäuft voll; z vrhom nameriti; z vrhom, im Überflusse, Cig.; vsega je z vrhom v domu, Vrt.; vsega z vrhom imeti, Levst. (Zb. sp.).
Pleteršnik
vȓpca, f., C., Vrt., pogl. vrvca.
Pleteršnik
vȓst, -ȋ, f. 1) die Reihe, C., Vest.; od treh vrsti raznih kamenov, Dalm.; z vrstjo mož za možem, der Reihe nach ein Mann nach dem andern, Levst. (Rok.); nav.: za vrstjo; brez vse vrsti, Škrb.-Valj. (Rad); — 2) die Art, Žnid.; človek moje vrsti, meinesgleichen, Z., Vrt.; ni živel v stare čase, nego za naše dobe, z mojo vrstjo in pred mojimi očmi, LjZv.; — 3) das Lebensalter, ogr.-Mik., C.
Pleteršnik
vŕša, f. die Fischreuse, Dict., Mur., Cig., Jan., Dalm., Hip. (Orb.), ogr.-Raič (Nkol.); = pleten koš v ribjo lov, Vrt., Bilje na Ipavi-Erj. (Torb.), Dol.; moreš-li mrežo napolniti z njegovo kožo in vršo z njegovo glavo? Dalm.; raku nastavljajo vrše, sake in mreže, Erj. (Izb. sp.).
Pleteršnik
vrtèž, -ę́ža, m. 1) die Drehung, Cel. (Geom.); — das Wirbeln, das Gewirr, C., Vrt.; v vrtežu in vihri življenja, LjZv.; — 2) = vijak, die Schraube, Cig. (T.), (stsl.); — tudi: vȓtež.
Pleteršnik
vrvẹ́ti, -ím, vb. impf. wimmeln, Cig., Jan., C.; vse polno ljudi vrvi po ulicah, Vrt.
Pleteršnik
vséliti, -sę́lim, vb. pf. ansiedeln: v najlepši kraj dežele jih vseli, Ravn.; v. se, einwandern, einziehen, sich ansässig machen, Cig., Jan., Vrt.
Število zadetkov: 1104