Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
ográdec -dca m vrt: gde je bio eden ográdecz KŠ 1771, 324; On ográdecz je na ſtiri tále tekoucsa voda polejvala KM 1796, 5; je pripelao Júdas ſereg vitézov vu ográdecz KM 1796, 106; blüzi má goszpodaricza (vertinya) ográdecz KOJ 1845, 38; I kako vu ográczi Notri ſze vczipijo BKM 1789, 7b; je lovio edenkrát vu ográczi metüla KM 1790, 20; ſtera ſze je vu ográczi koupala KM 1796, 62; zevszê krâjov szo jo szadoveni ográdci okôlivzéli KAJ 1870, 113
Prekmurski
paradìžomski -a -o prid. rajski: 'Ze vu veſzélje ta pojdem, V-Paradi'zomſzki vrt idem BKM 1789, 430; naj ſze düsa gori vzeme v-Paradi'somszko radost KM 1783, 241; V-Paradi'somſzki vrt idem SŠ 1796, 160
Prekmurski
pǘngrad -a m sadovnjak, vrt: Vu Püngrad pelali SIZ 1807, 59; goszpodszki grád z-lêpim püngradom KAJ 1870, 116
Prekmurski
vr̀t -a m vrt: Ne odpré ſze nebeſzki nám vrt BKM 1789, 259; Zvr’ta náj vö zápro BKM 1789, 192; Zapré vſzejm tvojim mokam vrt BKM 1789, 409; Grob pa brôd vu blá'zensztva vrt KAJ 1848, 110
Prekmurski
zapréjti -prém dov. zapreti: Náto zaprém ocsi moje KŠ 1754, 249; i doli zapré dveri tvoje KŠ 1771, 18; Vráta za ſzebom zaprite SŠ 1796, 18; i vnouge tiſzvéti ſzam jaſz vu temniczo zápro KŠ 1771, 421; i ocsi ſzvoje ſzo zaprli KŠ 1771, 43; pren. Naj tve rane glédam i naj ſze vnyé zaprém BKM 1789, 80; Vſzejm navolám dveri zapré KŠ 1754, 265; tak czejli Nouvi Zákon zapréjo KŠ 1771, 764; Po pozdrávlenyi zapré liſzt KŠ 1771, 610; Zapré vſzejm tvojim mokam vrt BKM 1789, 409; Ar je Boug vſze pod nevernoſzt zápro KŠ 1771, 474
zapréjti se -prém se zapreti se: Csi ſze gli ocsi zapréjo BKM 1789, 388; pren. I potoki zapro ſze SŠ 1796, 169
zapr̀ti tudi zapréti -a -o zaprt: temniczo ſzmo najsli zaprto KŠ 1771, 355; Škripec šteri se glási, či ga v zapretoj roki držimo AI 1878, 32; i obadvá szta notri zaprêtiva AI 1875, br. 2, 2; dveri bi zaprte bilé KŠ 1771, 333; pren. vnabéſzi zaprt ſzidi KŠ 1754, 155; Gda je zaprta bila néba KŠ 1771, 177; Ar ſzo zaprta nebéſza BKM 1789, 341

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
briul [nepopoln podatek] (friul) samostalnik moškega spola
Celotno geslo Pohlin
labudišče [labudíšče] (labodišče) samostalnik srednjega spola

vrt, park z labodi

Celotno geslo Pohlin
lokovš [lokọ́vš] samostalnik moškega spola

vrt (s sadnim drevjem) za veselje, zabavo

Celotno geslo Pohlin
obora [obọ̑ra] samostalnik ženskega spola

ograda z divjimi živalmi; živalski vrt

Celotno geslo Pohlin
rožanec [rožánǝc] samostalnik moškega spola

kdor ureja cvetni vrt; vrtnar

Celotno geslo Pohlin
rožnišče [rožníšče] samostalnik srednjega spola
  1. cvetni, rožni vrt
  2. knjiga, ki opisuje zelišča, rastline
Celotno geslo Pohlin
vrt [vȑt] samostalnik moškega spola

vrt

Celotno geslo Pohlin
vrten [vŕtǝn] (vrtni) pridevnik

nanačajoč se na vrt; vrtni

Celotno geslo Pohlin
vrtnar [vrtnár] samostalnik moškega spola

kdor ureja vrt; vrtnar

Celotno geslo Pohlin
zelnik [zẹ̑lnik] samostalnik moškega spola

zelenjavni vrt, zelnik

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Celotno geslo Hipolit
vrt samostalnik moškega spola

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
vrt m, F28, arare olivetum, en vert ſaditi s'olikami; arbustum, en vert s'drevjam ẛaſajen; daphnon, en vert s'lorberṡkim drevjom; hortus, -ti, en vert; indiligens hortus, en sapuṡzhen vert; paradisus, -si, en luṡhtni vert, Rai; receptaculum ferarum, vert ṡa divjazhino; ribes, tú ardezhe laṡhku groṡdyzhe na vertih, na niṡkim drevzi; prim. rožnivrt 

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
Getsemani zemljepisno lastno ime Getsemani: Christus je bil shal v'ta vèrt Gethſemani im. ed. molit ǀ v' tem Verti Gethſemani im. ed. ǀ 7000 Kapelz krivi v'verti Getſemani im. ed. ie … prelijl ǀ s'verta Getſemani im. ed. k'Annasu, kaifeshu ǀ Judje je bil perpelal Jskariot v' ta Vert Gezemani im. ed. ǀ de bi naſs oshivil v'pungradi Getſamani im. ed. ǀ kadar ſò ta ſadni krat v' verti Gethſeſnani im. ed. s' Chriſtuſam molili Getsémani, pristava in vrt pri Jeruzalemu, kjer so Jezusa po zadnji večerji prijeli služabniki velikega duhovnika (SP Mt 26,35).
Svetokriški
Oljski vrt -ega -a m zemljepisno lastno ime vrt Getsemani: Chriſtus je bil tudi shal v'ta oljsKi vert tož. ed. pred ſvojo britko, inu grenko ſmertio (I/2, 33) ǀ ſo bily prishli s'oroshjom Chriſtuſa yskati, inu ga bily v'tem oljskim vèrti mest. ed. vſiga kryvaviga nashli (II, 21) → Getsemani
Svetokriški
pungrad -a m vrt, sadovnjak: sdaj jeſt vejm Kaj je pomenil tisti lepi pungrad im. ed. poun lepih roshiz ǀ s'ſvojga pungrada rod. ed. vun ſtepſti ǀ Ena vuzhena glava je bila ſturila ſmalat en pungrad tož. ed. poln lepih rosh ǀ je shla s'ſvojmi deklami v'pungrad tož. ed. ǀ kadar bi vy imeli v' vashim pungradi mest. ed. eno hrushko ǀ v' pungradi mest. ed. Berſabea je bila ſapelana ǀ de bi naſs oshivil v'pungradi mest. ed. Getſamani ǀ obeden v'ſvoim pungradu mest. ed. ga n'hozhe terpèti ǀ pò ſmert gredò v' lete lepe vſyh troshtou polne Pungrade tož. mn. Heſperides imenovane ǀ kadar po teh ſelenih pungradah mest. mn. ſe paſejo ← bav. srvnem. poumgart, srvnem. boumgarte ‛sadovnjak’; → pungrat
Število zadetkov: 1581