Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
krǫ̑g, m. 1) der Kreis; v krog se vrteti; v krog(e) iti, im Kreise herumgehen, kreisen, Cig.; solnčni k., der Sonnencyclus, Cig. (T.); zverinski k., der Thierkreis, Cig., Jan.; — die Felgen am Mühlrad, V.-Cig.; — letorastni krogi, die Jahresringe (an den Bäumen), Nov.; — 2) die Kreisfläche, Cig. (T.); die runde Scheibe, Cig., Jan., Cig. (T.); lončarski k., die Töpferscheibe, Cig., Jan.; — 3) die Kuppe, der Kogel, Cig. (T.).
Pleteršnik
Pleteršnik
vrtẹ́ti, -ím, vb. impf. drehen; v. kolo; — v. se, sich drehen; kolo se vrti; v glavi se mi vrti, ich habe den Schwindel.
Pleteršnik
vrtíti, -ím, vb. impf. = vrteti, Mur., Dol., Notr.-Z.; s svojim repom je vrtil (er hat gewedelt), Dalm.
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
vrtèti se -ím se nedov.
1. vrteti se: Szédelni; vrteti sze KOJ 1833, 173; Ne vrtiſze pri popejvkinyi KŠ 1754, 45
2. premikati se, hoditi kje: Gda bi ſze pa oni vGalilei vrteli, ercsé nyim KŠ 1771, 57; Tanácsniczke ſzvom zmo'znoſztjom pouleg ſze vrteli SŠ 1796, 126; Nadale vertiſze Veſz dén pred mojmi ocsmi BKM 1789, 366; pren. Szoudnyi dén ſze vrti nám vſzeſzkouſz vpámeti BKM 1789, 406; oni, ki ſze vu zbloudi vrtijo KŠ 1771, 721
1. vrteti se: Szédelni; vrteti sze KOJ 1833, 173; Ne vrtiſze pri popejvkinyi KŠ 1754, 45
2. premikati se, hoditi kje: Gda bi ſze pa oni vGalilei vrteli, ercsé nyim KŠ 1771, 57; Tanácsniczke ſzvom zmo'znoſztjom pouleg ſze vrteli SŠ 1796, 126; Nadale vertiſze Veſz dén pred mojmi ocsmi BKM 1789, 366; pren. Szoudnyi dén ſze vrti nám vſzeſzkouſz vpámeti BKM 1789, 406; oni, ki ſze vu zbloudi vrtijo KŠ 1771, 721
Slovar Pohlinovega jezika
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Celotno geslo
Hipolit
vrteti glagol
Celotno geslo
Hipolit
vrteti se glagol
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
vrteti nedov., F2, detornare, vertéti, ſukati ſe, ṡvertéti, draxlati; rotare, okuli vertéti, kula délati, v'kollú vpleſti
Vorenc
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
obračati -am nedov. 1. obračati, vrteti: enu malnsku kollu, kakor ena shivina je mogal obrazhat nedol. ǀ she poſnam de je ta ſadna minuta, vshe sazhne ozhy obrazhat nedol. ǀ ta reuni zhlovek merſu put poti, ozhy ſtrashnu obrazha 3. ed. ǀ meni herbet obrazhajo 3. mn., hudizhu pak oblizhe ǀ druge rezhy mislio, inu v' ſerzi obrazhaio 3. mn. ǀ na gorezhem voglu ſò pekli, inu obrazhali del. mn. m 2. spreobračati: je Ajdje na pravo vero obrazhal del. ed. m obračati se obračati se: je bil sazhel v' maternem teleſſi gibat, inu ſe obrazhat nedol. ǀ je sazhel pleſsat, skakat, inu ſe obrazhat nedol. ǀ vſe skuſi po Sonzu ſe obrazha 3. ed. ǀ po hishi kakor en preuſetin Pau ſe obrazha 3. ed., sa obenu dellu neprime ǀ ty drugi Delphini ſa zholnam plavaio, inu okuli zholna ſe obrazhajo 3. mn. ǀ vſe skuſi ſe obrazhaio 3. mn., inu vertè ǀ Nebeſsa nuzh, inu dan ſe gibleio, ter obrazheio 3. mn. ǀ S. Catharine ſerze nikuli ſe nej obrazhalu del. ed. s, inu vertelu v' teh poſvejtnih rezheh ǀ ſe bote ſemter kejkaj obrazhali del. mn. m, inu niker pozhitka nashli
Svetokriški
vrteti -im nedov. vrteti: kollu ſo v' kroh verteli del. mn. m, de truplu pò shpizah ſe je reſreſalu ǀ ſo enu kolu okuli Altarja verteli del. mn. m vrteti se vrteti se, sukati se: glava ſe sazhne verteiti nedol., moshgane ſo ſmeishane ǀ nuzh, inu dan ſe verti 3. ed. ǀ Hudizh ima od nature, de vſeskuſi ſe okuli vertj 3. ed., inu ſam ter kje skaka ǀ sdaj na enem okni, sdaj na tem drugem ſe uertj 3. ed. ǀ vſe skuſi ſe obrazhaio, inu vertè 3. mn. kakor enu kolu ǀ Sim okuli semle ſe vertil del. ed. m, inu taiſto pretekil ǀ S. Catharine ſerze nikuli ſe nej obrazhalu, inu vertelu del. ed. s v' teh poſvejtnih rezheh ǀ ſo pleſſali, inu ſe verteli del. mn. m
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje16
Besedje16
Število zadetkov: 16
Dostopnost