Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
bóbenček -čka [bobənčək] m (ọ̑)
1. manjšalnica od boben: razbijati po bobenčku; ročni bobenček / vrteti ročico loterijskega bobenčka
// vrtljiv valjček pri revolverju: revolver na bobenček
2. pog. mrenica med sluhovodom in srednjim ušesom; bobnič: ne vpij, saj mi bo še bobenček počil
Celotno geslo Etimološki
brljȁv -áva prid.
Celotno geslo eSSKJ
čeljúst čeljústi samostalnik ženskega spola [čeljúst]
    1. vsaka od obeh kosti, v katero so vraščeni zobje, z obdajajočimi mehkimi tkivi ali ti dve kosti z obdajajočimi tkivi kot celota
      1.1. iz zoologije del ust pri nevretenčarjih za grizenje, prijemanje, drobljenje
    2. del stroja, naprave, orodja za prijemanje, oprijemanje, drobljenje
STALNE ZVEZE: zavorna čeljust
FRAZEOLOGIJA: čeljust se povesi komu, povesiti čeljust
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čeljustь, hrv., srb. čȅljūst, rus. čéljustь, češ. čelist < pslov. *čel'ustь, morda < ide. *ku̯elh1i-(H)oh1ust- *‛ki premika, obrača usta’ iz *ku̯elh1- ‛obračati, vrteti, premikati’ + ↑usta - več ...
Celotno geslo Etimološki
čeljȗst -i ž
Celotno geslo Etimološki
člẹ̑n -a m,
Celotno geslo Vezljivostni G
divjáti -ám nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma in prehitro brez prekinitve premi kaj oč se, vrteč se delovati
Že cel dan divja /brez pravega cilja/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma in prehitro premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
/Neprevidno/ je divjal po prehodu za pešce.
3.
kaj nastopati, pojavljati se z veliko silo od—do/sredi česa / za/čez/v koga/kaj / v/na/pri/ob čem / med/pred/nad/pod čim / kje / od/do kod / od—do kdaj / kdaj / koliko
V dolini divja veter že nekaj dni.
3.1.

Divjal je boj za človeško življenje.
4.
čustvenostno kdo kazati svojo jezo, togoto
Divja /kot obseden/.
5.
čustvenostno kaj preveč hitro, nepravilno rasti
Korenje in solata /kar preveč divjata/.
Celotno geslo Etimološki
drȃt -a m
SSKJ²
dŕdra -e ž (ȓ)
1. zastar. lesena priprava za proizvajanje enakomerno se ponavljajočih rezkih glasov; raglja: vrteti drdro
2. ekspr. kdor hitro in mnogo govori: srečal je tisto sosedovo drdro
Celotno geslo Etimološki
drȋl -a m
Pravopis
fílm1 -a m (í) vložiti ~ v kamero; režirati ~; knj. pog. vrteti ~ predvajati; pojm. razvoj ~a; knj. pog. delati pri ~u v filmski proizvodnji; sleng. Tega ~a ne boš videl |To se ne bo zgodilo|
Celotno geslo Etimološki
fr̄kati2 fȓkam nedov.
Celotno geslo Etimološki
gíbati -ljem in -am nedov.
SSKJ²
glóbus -a m (ọ̑)
krogla, ki v pomanjšanem merilu upodablja zemljo: vrteti globus; profesor je prinesel v razred velik globus / knjiž. veliko težkih vprašanj pretresa današnji globus človeštvo, ljudi
Pravopis
glóbus -a m (ọ̑) vrteti ~
Celotno geslo eSSKJ
góbčen góbčna góbčno pridevnik [gópčən]
    1. slabšalno ki (rad) veliko govori, navadno vsebinsko prazno, predrzno
    2. ekspresivno ki rad govori, navadno spretno, odločno, prepričljivo
ETIMOLOGIJA: ↑gobec
Celotno geslo Etimološki
grọ̑b2 grọ̄ba prid.
Celotno geslo Etimološki
grobijȃn -a m
Celotno geslo Etimološki
hȃrfa -e ž
SSKJ²
izbírati -am nedov. (ī ȋ)
1. v večji količini, množini stvari iste vrste odločati se za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše: izbirati darilo; izbirati blago za obleko; dolgo, skrbno izbirati; izbirati po svojem okusu; izbirati in izbrati / izbirati besede za slavnostni govor; izbirati otroku ime; izbirati med dvema možnostma; učenci si izbirajo poklic
● v jezi ne izbira besed uporablja neprimerne, žaljive besede; ne izbira sredstev za dosego cilja pripravljen je storiti tudi kaj slabega, nepoštenega za dosego cilja; preg. kdor dolgo izbira, izbirek dobi
♦ ptt, nekdaj izbirati telefonsko številko vrteti številčnik na telefonskem aparatu, ustrezno zaželeni telefonski številki, zvezi
2. večjo količino stvari iste vrste ločevati po kakovosti; prebirati: izbirati fižol
// odstranjevati slabo zrnje, smeti od dobrega zrnja: izbirati riž
Jezikovna
Izvor priimka »Zavrtanik«

Sam se pišem Zavrtanik, zato me zanima izvor mojega priimka. Ali izvira preprosto iz »za vrtom«, ali je odgovor bolj kompleksen?

Število zadetkov: 243