Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pravopis
vsèpovsód cel. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ȅọ̑) poud.: ~ še leži sneg |povsod|; priti od ~ |od vseh strani|; hoditi ~ |po vseh poteh|
Pravopis
pánoga -e ž (á) gospodarska, športna ~; publ. sodelovati v vseh ~ah javnega življenja na vseh področjih
Pravopis
animízem -zma m, pojm. (í) |verovanje, da je v vseh stvareh duh, duša|
Pravopis
bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in(ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno(ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a)
sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b)
preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c)
predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č)
prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d)
sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e)
pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f)
velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
Pravopis
krčmár -ja m s -em člov. (á) dober ~; knj. pog. delati račun brez ~a |ne upoštevati vseh okoliščin|
krčmaríca -e ž, člov. (í)
krčmárka -e ž, člov. (á) krčmarica
krčmárjev -a -o (á)
krčmaríčin -a -o (ȋ)
Pravopis
okróg3 nepravi predl. z rod. (ọ̑)
1. zbrati se ~ mize; neknj. pog. povpraševati ~ sosedov pri (vseh) sosedih; publ. hrup ~ previsokih plač zaradi; poud.: ~ in ~ obzidja so bili sovražniki |povsod okrog|; Pogovor se suka ~ počitnic |o počitnicah|; sliniti se ~ predpostavljenih |prilizovati se jim|
2. zaviti ~ bloka na desno; biti komu tesno ~ srca
3. priti ~ enajstih, enajste (ure)
Pravopis
preózek -zka -o (ọ́) ~ pas; poud. biti ~ v presojanju |ne upoštevati vseh meril|; preozek komu Obleka ji je ~a
preózkost -i ž, pojm. (ọ́)
Pravopis
profésorstvo -a s, pojm. (ẹ̑) posvetiti se ~u; skup., redk. shod vsega ~a vseh profesorjev
Pravopis
rázred -éda m (á ẹ́) šola s štirimi ~i; izlet celega ~a |vseh učencev|; vagon drugega ~a; biol. ~ pijavk v živalskem sistemu; pravn. plačilni ~
Pravopis
skôraj presoj. člen. (ó/ȏ)
1. delati skupaj ~ deset let; ~ nič se ne vidi; ne poznati ~ nikogar v kraju; ~ v vseh, v ~ vseh primerih
2. Vročina je bila ~ nevzdržna; Bil je ~ še otrok, ko je ostal brez staršev; biti ~ enako velik; ~ povsod so že iskali
3. oblačiti se z okusom, ~ po modi; Bila je resna, ~ žalostna
4. Drugi so jo ~ dohiteli; ~ umreti od lakote
Pravopis
srédi2 nepravi predl. z rod. (ẹ́)
1. ~ deske izvrtati luknjo; izgovor črke l ~ besede; ~ ceste poteka nepretrgana črta; poud. ostati ~ poti |ne dokončati, ne opraviti začetega|
2. poud. biti sam ~ tujine |v tujini|
3. končati delo ~ aprila; zbuditi se ~ noči; poud. To se je zgodilo ~ belega dne |podnevi; vpričo vseh|; zmotiti koga ~ dela; publ. biti ~ dogajanja, življenja v središču
Pravopis
totalizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; totalizíranje (ȋ) kaj ~ oblast |narediti, da zajame, obseže vsa področja|; Shema ne ~a pojava |zajame, obseže vseh vidikov pojava|
totalizírati se -am se (ȋ) Vojna se ~a |se spreminja v totalno vojno|
Pravopis
univerzálije -ij ž mn. (á ȃ) filoz. |splošni pojmi|; jezikosl. jezikovne ~ |enakosti v vseh jezikih|
Pravopis
vsákogaršen -šna -o svoj. cel. zaim. človeškosti (ȃ) ~a lastnina; biti ~ |od vseh|; Internet je ~ in nikogaršen
Pravopis
vsènémštvo -a s, pojm. (ȅẹ̑) zgod. |gibanje za politično združitev vseh Nemcev|
Pravopis
vsèslovánstvo -a s, pojm. (ȅȃ) |ideja o združitvi vseh Slovanov|
Pravopis
vsesplôšno cel. ozirn. prisl. (ó) neobč. ~ priljubljen pri vseh
Pravopis
vsevŕsten -tna -o (ȓ) neobč.: ~a znanstvena literatura vseh vrst; ~e pošasti mnogovrstne, raznovrstne
Pravopis
zád mestov. prostor. prisl. (ȃ) knj. pog. zadaj: usesti se ~; skrivati se ~ za ograjo; napasti od ~; ogledovati kaj od spred in od ~ z vseh strani
Pravopis
afišírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; afišíranje (ȋ) neobč. pritrditi, izobesiti (lepak): kaj ~ razglas po vseh postajah
Število zadetkov: 62