Je razlika v zapisu, če je pred črko še vrstilni števnik? Npr. B-liga ali 1. B liga, A-reprezentanca, 1. A reprezentanca ... Kako je s presledkom za števnikom?
Zadetki iskanja
Ob Goetheju je v Gigafidi statistika na strani zamenjave; torej Goethe – 2201, ne Göthe – 20. Že pri imenu Käthe pa se razmerje spremeni: Käthe - 77, Kaethe - 9; pri imenu Südmarka pa ostaja le še ü, zapisa z ue ni. Kaj torej priporočate?
V nekem katalogu sem opazil, da so tožilnik besedne zveze električni pastir pustili enak imenovalniku, verjetno zaradi neživosti artikla. Amebis Besana pa pri tožilniku zvezo pregiba kot nekaj živega (torej električnega pastirja). V SSKJ in SP tožilnik ni nikjer naveden, zato me zanima, ali je prav: kupil bom električni pastir/električnega pastirja.
Zanima me, katera oblika pridevnika je pravilna, tj. frascatijski ali frascatski?
SPP: SPP 984 2. Če se podstava končuje na govorjeni samoglasnik (zapisan lahko tudi z več črkami), se pred -ski podaljša z j; morebitni nemi soglasnik za tem samoglasnikom odpade:
- Tahiti, rod. ed. Tahitija – tahitijski
Torej frascatijski? Zanimivo, da te oblike praktično ni zaslediti: https://viri.cjvt.si/gigafida/Concordance/Search?Query=frascatski
Zanima me, po katerem načelu naj se ravnam, da bo povedek v pravem številu.
Ali so navedeni primeri pravilni:
- Zvezo vzpostavita dva ali več posameznikov. (torej dvojina, če je povedek pred osebkom)
- Dva ali več posameznikov vzpostavi zvezo. (če je obratno)
Ali pa ta dvojica:
- Dva ali več ljudi naveže stik na podlagi izkušenj iz preteklih odnosov.
- Stik navežeta dva ali več ljudi.
In še:
- To se zgodi, ko sta dve ali več oseb hkrati notranje navzoči. (ali: ... ko sta dve ali več oseb hkrati notranje navzočih ...?)
Zanima me, ali v naslednjem primeru uporabimo glagol v ednini ali dvojini: ustanova in/ali raziskovalec izjavlja (ali izjavljata)? Poleg tega pa še, ali je v pravnih besedilih dopustna uporaba zveze s strani, kadar imamo zelo dolge in kompleksne povedi. Npr.: kršitev s strani ustanove, njenih zaposlenih, zastopnikov itd.
Zanima me, kakšen zapis je pravilnejši:
Deska, okrašena z vrtnicami in s kuhalnico, je visela nad kuhinjsko mizo. ali Deska, okrašena z vrtnicami in kuhalnico, ...
Sama pogosto videvam po knjigah drugo različico, lektorica pa, kot opažam, dosledno vnaša predloge, kot je prikazano v prvem primeru.
Delni odgovor na vprašanje uporabe velike/male začetnice in ločil pri naštevanju po alinejah sem na vaši spletni strani sicer našla, vseeno pa bi vas prosila še za malce širši odgovor. Nekje sem namreč zasledila, da sta pri naštevanju po alinejah možni dve varianti:
- Stavek v alinejah se začne pisati z veliko začetnico in konča s piko
- Stavek v alinejah se začne pisati z malo začetnico in konča s podpičjem. Zadnja alineja se v tem primeru končna s piko.
Ali je to pravilno oz. kakšna so »pravila« v tem primeru?
Ali lahko na poslovnem pismu napišem Mojca FLORJANC ali bi bilo bolj pravilno Mojca Florjanc?
Zanima me vir in podrobnejši opis za uspavalo dial, ki sem ga našel v Pravopisu, medtem ko na spletu za ta pojem ne najdem drugega kot blagovno znamko Henklove kozmetike.
Magistrirala sem na temo o vplivu čuječnosti na trajnostno vodenje. Angleški izraz za čuječnost je mindfulness. Ugotovila sem, da velika večina tega izraza ne pozna in tudi ne ve, kaj sploh čuječnost je. SSKJ govori o pozornosti. Na to temo pripravljam znanstvene članke in želela bi se izogniti napačni rabi izraza čuječnost, čeprav se izraz že uporablja v poljudni in strokovni literaturi. Nekaj kolegov me prepričuje, da čuječnost ne zajema bistva (v povezavi s trajnostnim vodenjem) in je predlagalo, da najdemo ustrezen prevod za mindfulness, ker da čuječnost to vsekakor ni. Predlagali so izraz polnoumnost. Zelo bi bila vesela vaše strokovne pomoči glede ustreznice za mindfulness.
Zasledila sem tako zapisan naslov novice: Varnostni svet ni obsodil napade v Siriji. Bi ne bil v tem stavku za predmet primernejši rodilnik napadov?
Ali lahko uporabljamo predložno zvezo na (bralni) skupini, npr. na bralni skupini smo se pogovarjali o tem in tem, grem na bralno skupino ... in ne v bralni skupini.
Ali sta besedni zvezi tako kot je in tam kjer lahko večbesedna veznika in pisani brez vejice?
Pozdravljeni, prosim Vas za odgovor na sledeče:
Vabim Vas na obletnico mature, ki se bo odvijala dne 15. 2. 2013 v avli nekdanje KS.
Ali za samostalnikom dne uporabim vejico, in tako 15. 2. 2013 smatram kot prilastek, ali je ne uporabim?
Zanima me, ali je mogoče zvezo podobno kot, pri čemer kot uvaja odvisnik, šteti kot večbesedni veznik in torej med deli takega veznika ne bi pisali vejice (skladno s točko 329 iz pravil Pravopisa)?
Primer:
- podobno kot je veljalo ...
Meni je to nekaj povsem novega in bi vejico pred veznikom kot, kadar ta uvaja odvisnik (v nasprotju z na primer: podobno kot v okviru ...), zanesljivo pisala, enako tudi v primeru: podobno, kot je veljalo ... Na spletu in v Gigafidi najdem presenetljivo veliko zapisov brez vejice in sklepam, da so zvezo podobno kot je (sta, so) šteli kot zvezo večbesednega veznika. Kaj pa vi menite? Če menite, da je to mogoče tako razumeti, predlagam, da tudi to zvezo dodate med primere (kot so v zdajšnji točki 329), da bo jasno tudi v prihodnje.
Zanima me, ali se piše homški hrib ali Homški hrib. Mislim, da se vzpetina sredi mengeškega polja imenuje Homec, vendar, ker je to poimenovanje prevzelo naselje, ki leži na južni strani vzpetine, se je za hrib s cerkvijo uveljavilo ime, Homški hrib.
Prav tako imam pogosto težavo, kdaj pisati občina in kdaj Občina, kot npr. Občina Domžale, kot ime naslovnika
Primera:
prožnost ob naravnih nesrečah je sposobnost posameznika, družbene skupine ali celotne družbe, da se na ustrezen način sooči, odzove in prilagodi negativnim posledicam naravne nesreče
Preprečevanje in boj proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodijo finančnim interesom EU
Jezikovna svetovalnica je podoben primer s predlogi že obravnavala (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2024/sklon-samostalnika-ob-dvojnem-predlogu) in ugotovila, da se pri daljših skladenjskih enotah tradicionalno pravilo opušča, napake pa se skoraj ne zavedamo. Ali je v knjižnem jeziku (uradnih dokumentih) že mogoče šteti za slovnično pravilno ali vsaj sprejemljivo, da več predlogov, glagolov ali samostalnikov, ki bi se sicer vezali z različnim sklonom, vežemo po bližini? Na primer po analogiji z ujemanjem po bližini pridevnikov in glagolov pri samostalniških zvezah, kar je argument iz prispevka Jezikovnega kotička Pravne prakse (Hribar Nataša, Na pijačo pred ali po kosilu?, Pravna praksa, št. 11, 2012, str. 32), ali preprosto zato, ker je to gospodarna in učinkovita rešitev, kadar dosledna izpolnitev skladenjskih vezi tako zaplete stavek, da poslabša njegovo berljivost in jasnost.
Ker sprašujemo za rabo v uradnih dokumentih, kakšna je po vašem mnenju zvrstna in slogovna vrednost take rešitve? Imate morda kakšne napotke za rabo ali nerabo take vezave po bližini?
Pred kratkim smo vam poslali vprašanje, ali je v knjižnem jeziku (uradnih dokumentih) že mogoče šteti za slovnično pravilno ali vsaj sprejemljivo, da več predlogov, glagolov ali samostalnikov, ki bi se sicer vezali z različnim sklonom, vežemo po bližini. Naknadno smo se začeli spraševati, ali bi bilo treba pri odločanju o tem ločeno obravnavati naslednje primere:
a) povedi, v katerih imamo kombinacijo samostalnikov s predlogom in samostalnikov brez predloga (»Parlament naj zakonsko uredi proces oblikovanja, odločanja, izvajanja in ocenjevanja nacionalnovarstvene politike.«) b) primere s predložnimi zvezami, ki zahtevajo različne sklone (»pred, med in po vojni«) in c) glagole, ki se vežejo z različnimi skloni (»občudoval in bal sem se je«).
Pri nekaterih besedilih, kjer je prisotno vikanje osebe, ki to bere, opažam, da je pri opombah v oklepajih, prisotno tikanje. Takšne opombe so: (glej spodaj), (glej kazalo), (glej stran 3) ipd.
Ali bi morale biti tudi te opombe v vikalni obliki?
Zanima me, ali je v SSKJ vključeno tudi besedje iz slovenskega zamejstva oz. kje se lahko poučim o njem.
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- Naslednja »