Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
góba góbe samostalnik ženskega spola [góba]
    1. nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva
      1.1. ta del organizma kot hrana, jed
      1.2. kar po obliki spominja na ta del organizma
    2. organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva
    3. prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje
    4. ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov
STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
absorbírati -am nedov. in dov. (ȋ)
fiz. sprejemati vase; vpijati, vsrkavati: les absorbira vlago; absorbirati pline, svetlobo; pren. industrija je absorbirala presežno kmečko prebivalstvo; mesto je absorbiralo vse priseljence; absorbirati znanje tujih jezikov; to delo ga je vsega absorbiralo
SSKJ²
píti píjem nedov. (í)
1. dajati tekočino v usta in požirati: v roki je držal kozarec in pil; piti čaj, kavo, liker; šli so k studencu pit; hlastno, počasi, v dolgih požirkih piti / bolnik že je in pije; veliko, zmerno piti; pije kot goba, krava, žolna zelo dosti, pogosto / piti iz kozarca, steklenice; piti po slamici, žlički / otrok pije pri materi se hrani z materinim mlekom / zlasti v kmečkem okolju piti likof / v nedoločniku: dal mu je piti pijače, tekočine; ponuditi, prinesti piti / rad bi kaj pil / kot poziv pri pitju (alkoholnih pijač) fantje, pijmo
2. uporabljati, imeti za pijačo: otroci pijejo premalo mleka; najrajši pije vodo / likerja ne pijem; pijem samo belo vino
3. uživati alkoholne pijače
a) navadno dalj časa in v veliki količini: vso noč so pili in razgrajali; nekoliko je že pil, zato tako govori; pog., ekspr. še ga bomo pili / šli so pit
b) pogosto in v veliki količini: ne kadi in ne pije; pije iz obupa; začel je piti / elipt. boste kozarček? Hvala, ne pijem; ekspr. piti na žive in mrtve zelo
4. vznes., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo deležen čutnega in duševnega ugodja, kot ga določa samostalnik: piti čar pravljic; z vsem srcem je pila mir pokrajine uživala; žejno je pil lepoto polj gledal / pusti, naj pijem ljubezen iz tvojih oči / srce je pilo srečo, veselje
// zajemati, dobivati iz česa: lirika je pila novo moč iz narodnih virov / iz tvojih besed pijem pozabo, tolažbo
5. ekspr. delati, povzročati, da se kaj zmanjšuje, izginja: sonce je pilo meglo, roso; južni veter pije sneg po grapah / neprestano delo mu pije moči, zdravje
6. vpijati, vsrkavati: gaza, goba, obveza pije; suhe drobtine so pile odvečno mokroto / ekspr. trava je pila hladno roso
● ekspr. njegove besede je pila z odprtimi usti zelo pazljivo ga je poslušala; piti bratovščino s kom začeti se tikati, navadno po ustaljenem obredu; pog., ekspr. ta človek mi pije kri me brezobzirno izkorišča; me zelo muči, trpinči; ekspr. ljubezen do domovine je pil že z materinim mlekom pridobival v zgodnjih otroških letih; ekspr. s poljubi piti komu solze z lic s poljubljanjem odstranjevati; zastar. piti tobak kaditi; vznes. piti iz čaše modrosti, učenosti postajati moder, pameten, učen; piti na medvedovo kožo, čeprav je medved še v gozdu proslavljati uspeh, čeprav ta še ni dosežen; piti na zdravje koga s slovesnimi besedami in izpitjem kozarca alkoholne pijače želeti komu srečo, zdravje; pog. imate kaj za piti pijače (zame); ekspr. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača gospodarjenje je bilo zelo neurejeno
    pijóč -a -e:
    otrok je pijoč zaspal; jedoči in pijoči gostje
SSKJ²
popíjati -am nedov. (í)
1. odstranjevati odvečno tekočino s predmetom, stvarjo, ki vpija vlago: popijati pot z robcem
// vpijati, vsrkavati: suha zemlja je sproti popijala vodo
2. star. popivati: samo popija in zapravlja
SSKJ²
resorbírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. vpijati, vsrkavati: črevesne resice resorbirajo hranilne snovi; resorbirati vlago, vodo
SSKJ²
sesáti -ám [səsati in sesati] nedov. (á ȃ)
1. z vlečenjem zraka vase spravljati mleko iz mlečne žleze v usta in ga požirati: otrok sesa / tele sesa (kravo) / mladič še sesa se še hrani z materinim mlekom / sesati iz stekleničke piti iz stekleničke z dudo
// z vlečenjem zraka vase spravljati kaj tekočega iz česa v usta in požirati: sesati pomarančo / sesati mozgovo kost; sesal je skorjo kruha / komar sesa kri
2. imeti kaj v ustih in močno vleči zrak vase, zlasti iz navade, zadrege: otrok sesa dudo, palec / sesati pipo / živčno sesati ustnice
3. z napravo, ki vleče zrak vase, spravljati kaj kam drugam: sesati nafto, vodo / sesati zrak / črpalka sesa žito
// s sesalnikom čistiti: sesati sobo dvakrat na teden / sesati prah / sesati s sesalnikom
4. ekspr. vsrkavati, vpijati: korenine sesajo vlago / telo je sesalo toploto
● pog., ekspr. ta človek mi sesa kri me brezobzirno izkorišča; me zelo muči, trpinči
SSKJ²
vsesávati -am [ʍsəsavati in ʍsesavati] nedov. (ȃ)
1. s sesanjem spravljati vase: vsesavati z mlekom tudi zrak
// z zračnim tokom spravljati v kaj: sesalnik vsesava smeti; stroj vsesava sneg; vsesavati plin
2. ekspr. vpijati, vsrkavati: suha prst je vsesavala vodo / obleka vsesava pot
● ekspr. vsesaval je vsako njegovo besedo pozorno poslušal
    vsesávati se 
    s sesalom prodirati v kaj: brenclji so se volom vsesavali v vrat; pren., ekspr. misel na smrt se mu vsesava v srce
    ●     ekspr. njegove oči so se vsesavale v naslov knjige nepremično je gledal vanj
SSKJ²
vsrkávanje -a s (ȃ)
glagolnik od vsrkavati: naprava za vsrkavanje mivke; izpihovanje in vsrkavanje / vsrkavanje hranljivih snovi; sposobnost tal za vsrkavanje vlage
SSKJ²
vsrkávati -am nedov. (ȃ)
1. s srkanjem spravljati vase: vsrkavati zdravilni čaj / ekspr. vsrkavati gorski zrak vdihavati
// z zračnim tokom spravljati v kaj: vsrkavati tekočino v cevko; priprava vsrkava prah
2. sprejemati vase: moka vsrkava vlago; suha zemlja je hitro vsrkavala vodo; vsrkavati pline / vsrkavati svetlobo, sončne žarke
● ekspr. otrok je vsrkaval njene besede pazljivo jo je poslušal; ekspr. mesto je vsrkavalo vedno nove prebivalce vanj so se vključevali
SSKJ²
vsrkováti -újem nedov. (á ȗ)
vsrkavati: vsrkovati zdravilno tekočino

Slovenski pravopis

Pravopis
absorbírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; absorbíranje (ȋ) kaj ~ pline, vlago vpijati, vsrkavati; neobč. Delo ga je popolnoma absorbiralo prevzelo
Pravopis
resorbírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; resorbíranje (ȋ) kaj ~ vodo vpijati, vsrkavati
Pravopis
vsrkávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; vsrkávanje (ȃ) kaj Moka ~a vlago; poud. vsrkavati koga Mesto ~a vedno nove prebivalce |vanj se vključujejo|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
vsrkávati -am nedov.
kaj sprejemati kaj vase in s tem od kod odstranjevati
SINONIMI:
izsrkavati, srkati, fiz. absorbirati, knj.izroč. posrkavati, knj.izroč. resorbirati, ekspr. sesati
GLEJ ŠE SINONIM: srebati, vpijati, vsesavati

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Celotno geslo Vezljivostni G
čŕpati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s črpalko dobivati kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu na/v/med/pod/nad/skozi koga/kaj / kam
Nafto so črpali iz različnih vrelcev.
2.
neobčevalno knjižno kdo/kaj dobivati kaj iz koga/česa / od kod
Podatke (jim) je /brez omejitev/ črpal iz statističnega urada.
3.
čustvenostno kdo/kaj prizadevati koga/kaj
Vročina (mu) /intenzivno/ črpa telo.
Celotno geslo Vezljivostni G
sesáti -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z vlečenjem zraka vase spravljati koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu na/v/med/pod/nad/skozi koga/kaj / kam
Mladič je sesal iz stekleničke.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z vlečenjem zraka vase iz navade delati, obdelovati koga/kaj
Otrok enkrat sesa dudo, drugič palec.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z vlečenjem zraka vase iz navade delati, obdelovati koga/kaj
Nafto so sesali (z že zastarelimi črpalkami).
4.
čustvenostno kdo/kaj vpijati kaj
Korenine /intenzivno/ sesajo vlago.
Celotno geslo Vezljivostni G
vpíjati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj sprejemati kaj vase
Suha zemlja vpija vodo /kot goba/.
Celotno geslo Vezljivostni G
vpíjati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja
kaj prehajati v koga/kaj
Mazilo se /lepo in hitro/ vpija v kožo.
Celotno geslo Vezljivostni G
vsrkávati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: vsŕkati

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
absorbȋrati -am nedov. in dov.
Število zadetkov: 22