Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Frazemi
bárva Frazemi s sestavino bárva:
boríti se za bárve kóga, braníti bárve kóga, dobíti zdrávo bárvo, igráti za bárve kóga, iméti zdrávo bárvo, nastópati za bárve kóga, nastopíti za bárve kóga, pokazáti [svôjo] právo bárvo, príti s právo bárvo na dán, slíkati kóga/kàj v čŕnih bárvah, spremeníti bárvo, spremínjati bárve, spremínjati bárve kot kameleón, tekmováti za bárve kóga, v čŕnih bárvah, v róžnatih bárvah, zaménjati bárve, zdráva bárva
Pleteršnik
dẹlovȃnje, n. das Wirken, nk.; pl. delovanja, die Werke, Alas.; — die Einwirkung, vzajemno d., d. enega na drugo, die Wechselwirkung, d. z dotikom, die Contactwirkung, Cig. (T.).
Pravo
drúžba za vzajémno zavarovánje -e -- -- -- ž
Celotno geslo eSSKJ
enakovrédnost enakovrédnosti samostalnik ženskega spola [enakowrédnost]
    1. stanje, lastnost koga, česa, da je po vrednosti, kakovosti, hierarhiji enak, podoben drugemu
ETIMOLOGIJA: ↑enakovreden
Farmacija
Konvéncija o farmacévtski inšpékciji in shéma sodelovánja farmacévtskih inšpékcij -e -- -- -- -- -e -- -- -- ž
Celotno geslo Etimološki
korespondẹ̑nca -e ž
Celotno geslo Sinonimni
ljubíti se ljúbim se nedov.
izraža, da osebe, imenovane v osebku, vzajemno čutijo močno čustvo naklonjenosti druga do druge
SINONIMI:
imeti se rad
GLEJ ŠE SINONIM: dati se, želeti si
GLEJ ŠE: občevati, občevati
Celotno geslo Vezljivostni G
lovíti se -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj namensko premikati se za kom/čim
Otroci so se /s palicami/ lovili za piščanci (po dvorišču).
2.
kdo/kaj omejeno premikati se okoli/okrog koga/česa / v/za/na/med koga/kaj / kam
Otrok se je lovil okoli očetovega pasu /kot klop/.
3.
kdo/kaj ohranjati normalno lego
(Na ledu) se je lovil.
4.
v zvezi s sapa, veter kaj premikati se v koga/kaj / kam
Veter se (ji) je lovil v lase in krilo.
5.
kdo/kaj neodločno ravnati pri/v/na čem / s/med čim / kje / kod
Mlad umetnik se pri delu še lovi.
6.
kaj nahajati se pri/v/na čem / s/med čim / kje / kod
Na stropu se /v različnih odtenkih/ lovi svetloba.
7.
iz narodopisja kdo vzajemno iskati se z izštevalnico
Otroci se radi lovijo.
Pleteršnik
mèd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje kam? zwischen, unter; vozu med kolesa priti, med ljudi iti; če golob med orle zajde, gotovo smrt najde, Npreg.-Jan. (Slovn.); med ljudi dati knjigo, ein Buch herausgeben; med lačne kruh lomiti, Ravn.; šteti koga med mrtve, unter die Todten rechnen; — B) c. instr. 1) na vprašanje: kje? zwischen, unter; med hišami so vrtovi; — biti med svojimi; med mano in tabo ni razločka; — 2) v partitivnem pomenu: unter; eden med njimi; največji med vsemi; — 3) kaže vzajemno razmerje: unter; med seboj (sabo), untereinander: ljubiti se med sabo; vojaki si dele plen med sabo; — 4) v časnem pomenu: während; med jedjo; med tednom; med potom, unterwegs; med tem (časom), unterdessen; (= med tem toga, ogr.-Mik. (V. Gr. IV. 197., 544.)) med tem ko, während; — II. praef. (le po zgledu drugih jezikov), n. pr. medmet, das Empfindungswort (po lat. interjectio), medčasje, die Zwischenzeit (po nem.).
Celotno geslo Pohlin
nasproti [nasprọ̑ti] prislov

nasproti, nazaj, vzajemno

Celotno geslo Etimološki
paralẹ̑len -lna prid.
Pleteršnik
podẹ̑dovanjski, adj. Beerbungs-: vzajemno podedovanjsko društvo, nk.
Celotno geslo Vezljivostni G
poglobíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj narediti kaj čim bolj ustrezno, dovršeno
/Zaradi stalnih padavin/ so si poglobili strugo.
Davki
povézana drúžba -e -e ž
Pleteršnik
prebíti 2., -bȋjem, vb. pf. 1) durchschlagen, durchhauen; led p., ein Loch in das Eis hauen; črepinjo si p., ein Loch in den Kopf bekommen; luknjo v kaj p., ein Loch in etwas schlagen; prebit denar, durchlöchertes Geld; prebita ladja, ein leckes Schiff, Cig.; svinčenka ni prebila, die Kugel drang nicht durch, Cig.; potrpljenje železna vrata prebije = Geduld überwindet alles, Mur.; p. vrste sovražnikov, sich durchschlagen, Cig.; — entzwei schlagen, entzwei hauen; p. kos železa na dvoje; — 2) abstechen (im Kartenspiel); p. s karto, Cig.; — (bei der Berechnung) aufgehen lassen, aufheben, compensieren, Cig.; eno z drugim, eno za drugo p.; dolg za dolg p., Cig. (T.); vzajemno p. troške (gegenseitig aufheben), DZ.; — 3) prebit (evfemizem za: preklet), verdammt, "verflixt": p. hlapčič, ein Zeterjunge, Cig.; prebito malo, verdammt wenig, C., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); prebito obrenkati koga, jemanden gehörig auszanken, Levst. (Zb. sp.).
Celotno geslo Pohlin
pretikati [pretíkati pretȋkam] nedovršni glagol

vtikati drugam; pretikatinepopoln podatek

SSKJ²
priznávanje -a s (ȃ)
glagolnik od priznavati: priznavanje napak / vzajemno priznavanje diplom / priznavanje nujnosti, pravilnosti česa / namesto odobravanja in priznavanja je bil deležen nasprotovanja
Jezikovna
Razlike med predlogoma »okoli« in »okrog«

Že nekaj časa me begajo morebitne razlike med predlogoma okoli in okrog.

Kdaj katerega uporabiti, kako je s stilno zaznamovanostjo?

Npr.:

Sedeli smo okrog/okoli mize.

Pravopis
recipróčno nač. prisl. (ọ̑) ~ se zavzemati za kaj vzajemno, obojestransko
Celotno geslo Sinonimni
rokováti se -újem se dov.
s kom pri pozdravljanju, čestitanju stegniti roko in prijeti roko nasproti stoječe osebe, ki vzajemno hkrati izvaja enake kretnje
SINONIMI:
dati roko komu, knj.izroč. podati roko komu, ekspr. seči v roko komu, ekspr. stisniti roko komu, ekspr. stresti roko komu
Število zadetkov: 43