atmosfêra -e ž (ȇ)
1. zračna plast, ki obdaja zemljo, ozračje: raketa je ponesla satelit nad atmosfero; nižje plasti atmosfere / obmorska, tropska atmosfera; vpliv atmosfere na rast
2. duhovno ozračje, vzdušje: ti dogodki so ustvarili težko politično atmosfero; zrasel je v kulturni atmosferi; delo odseva atmosfero časa; atmosfera v dijaškem domu / gorenjska atmosfera v Finžgarjevih kmečkih povestih
3. fiz. enota za merjenje tlaka: tlak je dosegel 300 atmosfer / fizikalna atmosfera tlak 1,03 kiloponda na 1 cm2; tehnična atmosfera tlak 1 kiloponda na 1 cm2
♦ astron. atmosfera plinski ovoj, ki obdaja nebesno telo; kem. atmosfera plin v zaprtem prostoru, v katerem potekajo kemične reakcije; reakcija poteka v dušikovi atmosferi
Zadetki iskanja
SSKJ²
Gledališče
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
ePravopis
Bajc
Predlog
Bajca samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
slovenski baletni plesalec
slovenski skakalni trener
IZGOVOR: [bájc], rodilnik [bájca]
BESEDOTVORJE: Bajčev
SSKJ²
Celotno geslo
eSSKJ
banalizíranje banalizíranja samostalnik srednjega spola [banalizíranje]
- delovanje, proces, pri katerem kaj postane (pretirano) vsakdanje, predvidljivo, enostavno in se zato zdi nepomembno, nevredno pozornosti, nekvalitetno; SINONIMI: banalizacija
Celotno geslo
Frazemi
bòj Frazemi s sestavino bòj:
bòj do zádnjega díha, bòj na nòž, bòj na življênje in smŕt, bòj z mlíni na véter, bòj za prôstor pod sóncem, bòj za stólček, ne bòj, mesársko klánje
bòj do zádnjega díha, bòj na nòž, bòj na življênje in smŕt, bòj z mlíni na véter, bòj za prôstor pod sóncem, bòj za stólček, ne bòj, mesársko klánje
SSKJ²
brezperspektívnost -i ž (ȋ)
brezperspektivno stanje: povzročiti demoralizacijo in brezperspektivnost; vzdušje obupa in popolne brezperspektivnosti / spoznati brezperspektivnost svojega ravnanja; brezperspektivnost kolonialne politike / črnogledost in brezperspektivnost njegovega najnovejšega romana
brezperspektivno stanje: povzročiti demoralizacijo in brezperspektivnost; vzdušje obupa in popolne brezperspektivnosti / spoznati brezperspektivnost svojega ravnanja; brezperspektivnost kolonialne politike / črnogledost in brezperspektivnost njegovega najnovejšega romana
Celotno geslo
eSSKJ
bučáti bučím nedovršni glagol [bučáti]
- 1. oddajati močen, globok zvok, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih
- 1.1. premikati se ob oddajanju takega zvoka
- 2. navadno brezosebno, ekspresivno z govorjenjem, kričanjem, premikanjem, navadno več oseb, povzročati močne, globoke zvoke, hrup
- 2.1. ekspresivno pojavljati se, izražati se kot tak zvok
- 3. navadno brezosebno zaznavati v sebi neprijeten, glasen, globok zvok, zlasti ob slabem počutju ali vznemirjenosti
- 4. ekspresivno biti prisoten, pojavljati se v veliki meri, tako da je to očitno, zaznavno
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
Sinonimni
Pravopis
Pravopis
dekadénten -tna -o in dekadênten -tna -o; bolj ~ (ẹ̑; ȇ) ~o vzdušje
dekadéntni -a -o in dekadêntni -a -o (ẹ̑; ȇ) ~a književnost
dekadéntnost -i in dekadêntnost -i ž, pojm. (ẹ̑; ȇ)
dekadéntni -a -o in dekadêntni -a -o (ẹ̑; ȇ) ~a književnost
dekadéntnost -i in dekadêntnost -i ž, pojm. (ẹ̑; ȇ)
SSKJ²
déloven -vna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na delo:
a) delovni načrt; izboljšati delovne pogoje; spremeniti delovni postopek, proces; doseči dobre delovne rezultate; ogledati si vse delovne faze v tovarni; spremeniti delovne metode / delovna operacija; delovna sposobnost, zmogljivost
b) delovni prostor / delovni čevlji; delovni konji; delovna miza, obleka / ima močne delovne roke; delovna živina
c) delovni človek / delovni sestanek; seja bo imela delovni in slavnostni značaj / delovna akcija; delovna disciplina; v sobi vlada pravo delovno vzdušje / delovni čas uradno določeno trajanje (dnevne ali tedenske) zaposlitve; delovni dan delovnik; delovna doba čas trajanja stalne ali začasne zaposlitve; delovna knjižica dokument, ki izkazuje delavčev poklic in delovno dobo; delovna norma količina dela, ki ga mora delavec opraviti v določenem času; delovna obveznost dnevno ali tedensko število ur, ki jih mora opraviti delavec; delovna organizacija organizacija združevanja oseb v delovnem razmerju, ki opravljajo gospodarsko dejavnost ali dejavnost javnih služb; delovna skupnost vsi člani delovne organizacije; delovno mesto najmanjša enota v delovni organizaciji, v kateri je zaposlena ena oseba; delovno predsedstvo skupina ljudi, ki vodi sestanek ali sejo
● tovarna potrebuje nove delovne moči delavce; pomanjkanje delovne sile za delo sposobnih ljudi
♦ adm. delovni nalog pisni dokument, s katerim se odreja izvršitev določenega dela; delovna pogodba pogodba o ustanovitvi delovnega razmerja med delodajalcem in delojemalcem; ekon. delovna enota; pravn. delovno pravo zakonske določbe, ki urejajo pravice in dolžnosti delavcev in javnih uslužbencev; delovno razmerje pravno razmerje med delodajalcem in delojemalcem; strojn. delovni stroj stroj, ki ga žene pogonski stroj ali sila mišic in opravlja delo; delovni gib gib bata, pri katerem toplotna energija opravlja mehansko delo; žel. delovni vlak vlak za prevoz materiala za gradnjo in vzdrževanje železniških naprav
nanašajoč se na delo:
a) delovni načrt; izboljšati delovne pogoje; spremeniti delovni postopek, proces; doseči dobre delovne rezultate; ogledati si vse delovne faze v tovarni; spremeniti delovne metode / delovna operacija; delovna sposobnost, zmogljivost
b) delovni prostor / delovni čevlji; delovni konji; delovna miza, obleka / ima močne delovne roke; delovna živina
c) delovni človek / delovni sestanek; seja bo imela delovni in slavnostni značaj / delovna akcija; delovna disciplina; v sobi vlada pravo delovno vzdušje / delovni čas uradno določeno trajanje (dnevne ali tedenske) zaposlitve; delovni dan delovnik; delovna doba čas trajanja stalne ali začasne zaposlitve; delovna knjižica dokument, ki izkazuje delavčev poklic in delovno dobo; delovna norma količina dela, ki ga mora delavec opraviti v določenem času; delovna obveznost dnevno ali tedensko število ur, ki jih mora opraviti delavec; delovna organizacija organizacija združevanja oseb v delovnem razmerju, ki opravljajo gospodarsko dejavnost ali dejavnost javnih služb; delovna skupnost vsi člani delovne organizacije; delovno mesto najmanjša enota v delovni organizaciji, v kateri je zaposlena ena oseba; delovno predsedstvo skupina ljudi, ki vodi sestanek ali sejo
● tovarna potrebuje nove delovne moči delavce; pomanjkanje delovne sile za delo sposobnih ljudi
♦ adm. delovni nalog pisni dokument, s katerim se odreja izvršitev določenega dela; delovna pogodba pogodba o ustanovitvi delovnega razmerja med delodajalcem in delojemalcem; ekon. delovna enota; pravn. delovno pravo zakonske določbe, ki urejajo pravice in dolžnosti delavcev in javnih uslužbencev; delovno razmerje pravno razmerje med delodajalcem in delojemalcem; strojn. delovni stroj stroj, ki ga žene pogonski stroj ali sila mišic in opravlja delo; delovni gib gib bata, pri katerem toplotna energija opravlja mehansko delo; žel. delovni vlak vlak za prevoz materiala za gradnjo in vzdrževanje železniških naprav
- délovno prisl.:
delovno oblečen
SSKJ²
demónski in démonski -a -o prid. (ọ̑; ẹ̑) nav. ekspr.
1. zelo hudoben, zloben: demonski človek; to je demonska ženska / demonski nasmeh, pogled
2. ki ima skrivnostno, usodno moč: demonska osebnost / njegov demonski vpliv; omamila ga je demonska lepota te žene / temno, skoraj demonsko vzdušje; sam.: v teh ljudeh je nekaj demonskega
1. zelo hudoben, zloben: demonski človek; to je demonska ženska / demonski nasmeh, pogled
2. ki ima skrivnostno, usodno moč: demonska osebnost / njegov demonski vpliv; omamila ga je demonska lepota te žene / temno, skoraj demonsko vzdušje; sam.: v teh ljudeh je nekaj demonskega
Celotno geslo
eSSKJ
depresíven depresívna depresívno pridevnik [depresívən]
- 1. ki ima depresijo, kaže znake depresije 1.
- 2. v obliki depresivni ki je v zvezi z depresijo 1.
- 4. kot samostalnik v obliki depresivni, depresivna kdor ima depresijo 1.; SINONIMI: manj formalno depresivec
SSKJ²
SSKJ²
domáčnost -i ž (á)
1. vzdušje, ki je značilno za dom in mirno, skladno družinsko življenje: motiti domačnost; prisrčna, tiha, topla domačnost; njihovo stanovanje je polno domačnosti in topline / v majhnem mestu ima občutek domačnosti / ni mu všeč šefova domačnost do podrejenih
2. knjiž. kar je značilno za domovino: pisatelj je želel premakniti našo književnost iz domačnosti; v prevod je vključil več neposrednih izrazov naše domačnosti
1. vzdušje, ki je značilno za dom in mirno, skladno družinsko življenje: motiti domačnost; prisrčna, tiha, topla domačnost; njihovo stanovanje je polno domačnosti in topline / v majhnem mestu ima občutek domačnosti / ni mu všeč šefova domačnost do podrejenih
2. knjiž. kar je značilno za domovino: pisatelj je želel premakniti našo književnost iz domačnosti; v prevod je vključil več neposrednih izrazov naše domačnosti
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
domáčnosten -tna -o prid. (á)
1. po značilnostih, lastnostih podoben domačemu: domačnostno občutje, vzdušje; njegova soba je brez domačnostnega udobja / zaradi zgledovanja po tujih mestih je kraj izgubil svoj domačnostni izraz
2. domačijski: domačnostna umetnost / domačnostna smer v literaturi
1. po značilnostih, lastnostih podoben domačemu: domačnostno občutje, vzdušje; njegova soba je brez domačnostnega udobja / zaradi zgledovanja po tujih mestih je kraj izgubil svoj domačnostni izraz
2. domačijski: domačnostna umetnost / domačnostna smer v literaturi
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 78
Dostopnost