Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SNB

Zadetki iskanja

SNB
feeling -a cit. [fíling-] in fíling -a m (ȋ)
1. čustvo kot odziv na zunanje ali notranje dražljaje; občutekSSKJ: imeti dober feeling | Utapljaš se, a filing je kljub temu lebdeč
2. sposobnost za dojemanje, presojanje česa; občutekSSKJ: Želeli so pridobiti potrditev in feeling, ali je to, kar delajo, dobro, ali so na pravi poti | Nikoli ni izkazal kakega posebnega filinga za vselej izjemno občutljive medsebojne odnose
3. duševno stanje kot posledica celotnega čustvenega doživljanja; razpoloženjeSSKJ, vzdušjeSSKJ: Ulični feeling je tudi treba poznati | Z vsakim metrom prehojenega blata je planiški filing postajal močnejši
4. kar izraža, kaže tako duševno stanje v umetnini; občutjeSSKJ, razpoloženjeSSKJ, vzdušjeSSKJ: Vedno me je najprej prevzel feeling, ki ga glasba sporoča | Pesem je bila narejena z dušo, v lepem filingu E ← agl. feeling 'občutek' iz feel '(ob)čutiti'
SNB
lounge1 -gea cit. [láu̯ndž-] m (ȃ)
1. sodobno urejen gostinski lokal, navadno dražji: Slovesno so odprli moderno restavracijo in lounge
2. zvrst navadno elektronske razpoloženjske glasbe, ki se vrti zlasti v takem lokalu: Medtem ko sonce zvečer pada v Sredozemsko morje, vrtijo lounge E ← agl. lounge, prvotno 'zofa, naslanjač'
    lounge2 -- v prid. rabi
    lounge bar; lounge glasba; Glasbeno vzdušje v lokalu je prepuščeno znanemu francoskemu lounge didžeju
SNB
pózitivniSSKJ -a -o in pozitívniSSKJ -a -o prid. (ọ̑; ȋ)
    pózitivna diskriminácija -e -e in pozitívna -e ž (ọ̑, á; ȋ)
    dodelitev, dodeljevanje več ugodnosti manjšim skupnostim kot velikim: ukrepi pozitivne diskriminacije; načelo pozitivne diskriminacije; Pozitivna diskriminacija vedno obsega nekatere spodbude in ukrepe, ki vsaj začasno neki manjšini dajejo prednost
    pózitivna energíja -e -e in pozitívna -e ž (ọ̑, ȋ; ȋ)
    veselje do življenja in dela: oddajati pozitivno energijo; povezovanje pozitivne energije; Vzdušje je nabito s pozitivno energijo
    pózitivna lísta -e -e in pozitívna -e ž (ọ̑, ȋ; ȋ)
    seznam zdravil na zdravniški recept, ki so plačana povsem ali predvsem iz obveznega zdravstvenega zavarovanja: pozitivna lista zdravil; uvrstitev na pozitivno listo; Komisija razvršča na pozitivno listo zdravila, ki so najbolj učinkovita in strokovno najbolj utemeljena
    //     seznam česa za uporabnike ugodnega sploh: Na pozitivni listi so dovoljene snovi
    pózitivno mišljênje -ega -a in pozitívno -ega s (ọ̑, é; ȋ)
    mišljenje, prepričanje, da je posameznik s svojo naravnanostjo sposoben spremeniti fizično resničnost ali zunanje okoliščine: moč pozitivnega mišljenja; Sklenila sva, da bova s svojo energijo, pozitivnim mišljenjem in dejanji pomagala tistim, ki nimajo dovolj moči in volje za pot, ki je naju vodila v lepši, predvsem pa bolj zdrav jutri
SNB
reiki -ja cit. [rêjki] m (ȇ) v alternativni medicini
metoda naravnega zdravljenja s polaganjem rok, skozi katere se ustvari tok univerzalne življenjske energije: Reiki prek celotnega telesa čisti in uravnoveša energijske centre (čakre) ter krepi energijske poti (meridiane); tako na zdrav in naraven način omogoči tok življenjske sile E ← agl. reiki, nem. Reiki ← jap. reiki, prvotno 'mistično vzdušje', iz rei 'duh, duša' + ki 'duh, življenjska energija'
Glasuj SNB
revival -a cit. [rivájvəl] in rivájvl -a m (ȃ)
ponovitev, oživitev, ponovni razmah česa: Danes smo priča najrazličnejšim revivalom klasičnih umetniških praks, saj številni živijo v utvari, da bodo z reinterpretacijo del reinterpretirali tudi vzdušje tedanjega časa | Iz klubov se je razlegal trdi tehno, ki je po mojem rivajvl vseh rivajvlov E ← agl. revival iz revive 'obuditi, oživiti' ← stfrc. revivre < lat. revīvere iz (↑)re… + vivere 'živeti'
SNB
suítaSSKJ -e ž (ȋ)
hotelski apartma: Bivanje v suitah s kaminom, ki pričarajo intimno in domačno vzdušje, je pravi užitek E (← agl. suite, nem. Suite) ← frc. suite, prvotno 'spremstvo' < 'nadaljevanje', iz suivre 'slediti' < vlat. sequere
SNB
žúrSSKJ -a m (ȗ)
1. pog. družabna prireditev, namenjena zabavi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; zabavaSSKJ, žurka (2): iti na žur; študentski žur; Včerajšnji žur je bil za mnoge, ki jih jutri čaka prvi šolski dan, zadnja priložnost, da poletje popolnoma izkoristijo
2. pog. prijetno vzdušje; žurka (3): Večja kot je dvorana, v kateri didžej nastopa, večji je žur na plesišču
3. ekspr. zelo neprijetno dogajanje; žurka (4): Ko je direktor ugotovil, kaj se je zgodilo, se je začel žur E ← frc. jour (fixe) 'za obiske določen dan' iz jour 'dan' (in fixe 'določen')
SNB
žurêrski -a -o prid. (ȇ) pog.
ki se nanaša na žurerje: žurerski podvig; žurerski večer; žurerske navade; žurersko vzdušje; Naslednja plošča bo bolj žurerska, besedila bodo izrazito pozitivna in vesela E ↑žurêr
SNB
žúrka -e ž (ȗ)
1. pog. zasebna družabna prireditev za ožji krog zlasti mlajših povabljencev, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; žurSSKJ: Če želi vaš otrok doma pripraviti žurko, mu ne nasprotujte
2. pog. družabna prireditev, namenjena zabavi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; zabavaSSKJ, žur (1): novoletna žurka; V kavarni, kjer so pile kavo, je natakarica pospravljala po študentski žurki, ki se je zavlekla do šeste zjutraj
3. pog. prijetno vzdušje; žur (2): Glasbena skupina zna narediti žurko
4. ekspr. zelo neprijetno dogajanje; žur (3): Ko je pijan, se žena zapre v hišo, zaklene, on robanti celo noč, nazadnje uspe vlomiti in imamo celo žurko E = hrv., srb. žȗrka iz ↑žúr
Število zadetkov: 9