Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
búča búče samostalnik ženskega spola [búča]
    1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo
      1.1. plod te rastline
      1.2. ta plod kot hrana, jed
    2. posoda, steklenica trebušaste oblike
      2.1. stekleni del svetila take oblike
    3. ekspresivno glava, zlasti človeška
    4. navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek
STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
hibríd hibrída samostalnik moškega spola [hibrít hibrída]
    1. iz agronomije, iz biologije rastlina, žival, vzgojena s spolnim razmnoževanjem iz dveh organizmov z različno dedno osnovo
    2. kar nastane z združenjem značilnosti, funkcij dveh ali več različnih stvari
    3. vozilo z dvema ali več različnimi izvori energije za pogon motorja
      3.1. električni motor takega vozila
    4. iz ekonomije vrednostni papir, ki se lahko pretvori iz obveznice v delnico ali kapital
    5. slabšalno kdor ima, izkazuje različne, navadno nasprotujoče si (javne) podobe, stališča, zlasti zaradi lastnih koristi; SINONIMI: ekspresivno hermafrodit
STALNE ZVEZE: mehki hibrid, priključni hibrid
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Hybride in lat. hybrida ‛mešanec’, zlasti ‛otrok Rimljana in tujke, svobodnjaka in sužnje’ iz gr. hýbris ‛pohotna nasilnost, razuzdanost’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
talènt talênta samostalnik moškega spola [talènt]
    1. prirojena sposobnost, da se kaj dela zelo dobro, nadpovprečno
      1.1. kdor ima tako prirojeno sposobnost
    2. merska enota za izražanje mase, okoli 26 kg, ali denarna enota v stari Grčiji, Rimskem cesarstvu
FRAZEOLOGIJA: zakopati talent
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Talent in frc. talent iz lat. talentum, prvotno ‛utežna in denarna enota’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
generácija -e ž (á) navadno s prilastkom
1. ljudje približno iste starosti, ki živijo v istem času in imajo podobne interese ali nazore, rod: naša generacija tega ni mogla razumeti; nova generacija; pesniška generacija; mlajša generacija pisateljev; vzgojiti več generacij učencev; igralec starejše generacije / tri generacije zdravnikov v družini / generacija, ki je doživela vojno vsi ljudje tistega časa; generacija X generacija, rojena približno med letoma 1960 in 1980, ki se ne počuti vpeta v sodobno družbo, je brez perspektive in nezadovoljna, zavrača sprejete družbene norme; generacija Y generacija, rojena približno med letoma 1980 in 2000, zrasla ob novih, digitalnih tehnologijah in za katero so značilne prilagodljivost, podjetnost, samozavest
// čas, doba približno tridesetih let: eno generacijo kasneje so se razmere spremenile
♦ biol. generacija otroci enih staršev; filialna generacija vsaka od generacij potomcev roditeljske generacije
2. razvojna stopnja enakovrstnih izdelkov, zlasti tehničnih, ki so bili narejeni ob približno istem času in dosegajo podobno tehnološko, kakovostno raven: nova generacija računalnikov; tretja generacija mobilnikov
SSKJ²
gnoják -a m (á)
vrtn. zaprta greda, ogrevana z gnojem: vzgojiti sadike v gnojaku
SSKJ²
jámar -ja m (ȃ)
1. kdor obiskuje, odkriva, raziskuje podzemeljske, kraške jame: rešiti skupino jamarjev; spuščanje jamarjev v brezno
// speleolog: publikacija znanega jamarja
2. nav. ekspr. kdor živi v jami, votlini: imel je brado kot kak jamar
3. lov. pes, ki lovi po jazbinah in lisičinah: vzgojiti jazbečarja za jamarja
SSKJ²
júnček -čka m (ú)
1. manjšalnica od junec: vzgojiti par junčkov / krava je imela junčka
2. ekspr. nespameten, neumen človek: kakšni junčki smo bili, da smo mu verjeli
♦ lov. enoletni jelen s prvimi poganjki rogovja
SSKJ²
naraščáj -a m (ȃ)
1. knjiž. živalski potomci, mladiči: vzgojiti zdrav naraščaj; skrb za naraščaj / pasji naraščaj; plemenski naraščaj
2. šalj. otroci: ves dan se je podil z naraščajem po travniku
● ekspr. spet pričakuje naraščaj otroka
3. navadno s prilastkom mladi ljudje, ki se pripravljajo za določeno dejavnost, poklic: izobraževati, usposabljati naraščaj; igralski, obrtniški naraščaj; vzgoja učiteljskega naraščaja
SSKJ²
nèvzgojljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da vzgojiti: otroci iz takih družin so pogosto nevzgojljivi / ekspr. ta fant je pa res nevzgojljiv težko vzgojljiv
SSKJ²
obtesáti -téšem dov., obtêši obtešíte; obtêsal (á ẹ́)
s tesanjem obdelati: obtesati deblo; robove poševno obtesati / ekspr. kamniti blok je treba še obtesati
♦ les. s tesanjem spremeniti hlod v bruno
// pog. vzgojiti, prevzgojiti: v nekaj mesecih so ga obtesali; nikakor se ni pustil obtesati
    obtesán -a -o:
    obtesana bruna
SSKJ²
odgojíti -ím dov., odgójil (ī í)
zastar. vzgojiti: dobro odgojiti otroke / hotel ga je odgojiti v koristnega člana človeške družbe
    odgojèn -êna -o:
    strogo odgojen
SSKJ²
odredíti2 -ím dov., tudi odrédi; odrédil; odrejèn (ī í) zastar.
1. zrediti: odrediti prašiča
2. preživiti, prehraniti: trdo je moral delati, da je lahko odredil otroke
3. vzgojiti: svoje otroke je dobro odredil
SSKJ²
ogláditi -im dov., tudi ogladíla (á ȃ)
1. narediti kaj gladko, ravno: ogladiti kamen, les; ogladiti si kožo s kremo; pren. ogladiti komu pot v življenje
// knjiž. slovnično, stilno izboljšati: ogladiti svojo govorico; ogladiti jezik
2. knjiž. vzgojiti, izoblikovati: fanta je v kratkem času ogladil; življenje v mestu ga je ogladilo
    oglájen -a -o tudi oglajèn -êna -o:
    oglajen jezik, slog; oglajena površina
SSKJ²
olíkati -am dov. (ȋ)
1. knjiž. vzgojiti, izoblikovati: izobraziti in olikati mladino; med ljudmi se je kmalu olikal / zastar. mentor mu je pesem olikal slovnično, stilno izboljšal
2. zastar. izobraziti: kmalu je učenca toliko olikal, da je znal brati
    olíkan -a -o
    1. deležnik od olikati: olikan jezik; bil je olikan v drugačnih časih
    2. ki se vede v skladu s pravili o lepem vedenju: olikan človek / olikano govorjenje, vedenje
    ●     zastar. olikani čevlji zloščeni; zastar. to je v olikanem svetu že zdavnaj priznano kulturnem, civiliziranem; prisl.: olikano se vesti
SSKJ²
omíkati -am dov. (ȋ) knjiž.
1. razviti, kultivirati: omikati jezik
2. izobraziti, vzgojiti: knjige so ga omikale; omikati in olikati / omikati divjake civilizirati
    omíkan -a -o
    1. deležnik od omikati: jezik njegovih pesmi je omikan, uglajen; biti omikan v nemških šolah
    2. star. ki ima izobrazbo; izobražen: učitelj je bil edini omikani človek v vasi / biti pesniško omikan
SSKJ²
otesáti otéšem dov., otêši otešíte; otêsal (á ẹ́)
1. s tesanjem dati lesu določeno obliko: otesati hlod; kol je treba na koncu otesati / otesati grče odtesati; otesati veje oklestiti
♦ les. iz okroglega lesa izdelati standardni izdelek tesanega lesa
2. pog. vzgojiti, prevzgojiti: tega človeka je nemogoče otesati
    otesán -a -o:
    otesano deblo
SSKJ²
potáknjenka -e ž (á)
potaknjenec: vzgojiti novo rastlino iz potaknjenke
SSKJ²
potúrica1 -e m (ȗ)
1. v fevdalni Turčiji poturčenec: vzgojiti v poturico
2. slabš. izdajalec, odpadnik: izdajalski poturica
SSKJ²
rodítelj -a m (ȋ)
1. mn. in dv., knjiž. starši: biti hvaležen svojim roditeljem; umrla sta mu oba roditelja / nagrajeni pes je prevzel dobre lastnosti roditeljev
2. knjiž. moški v odnosu do svojega otroka; oče: sin ni poznal svojega roditelja; nezaupanje do roditelja
3. biol. moški ali ženski osebek začetne generacije pri križanju: vzgojiti križance s pozitivnimi lastnostmi roditeljev
SSKJ²
stárši -ev m mn., ed. stárš, dv. stárša (á ā)
1. mn. in dv. moški in ženska v odnosu do svojega otroka: starši imajo najmlajšega otroka najrajši; žena je ohranila priimek po starših; med vojno je izgubil oba starša; kot novopečena starša se počutita odlično; na govorilne ure sta prišla oba starša; zakon opredeljuje zaupanje otroka v varstvo in vzgojo obema staršema; očetovi starši; ostareli, popustljivi starši; otrok brez staršev; pogovor s starši; zanj skrbijo kot pravi starši požrtvovalno / adoptivni, biološki starši
// ed. eden od njih: starš, pri katerem otrok živi, izvršuje roditeljsko pravico; biti starš ni enostavno, biti dober starš še manj oče, mati
// (živalski) samec in samica, ki imata mladiča: starša sta ves dan prinašala hrano mladičem; pes ima dobre lastnosti svojih staršev
2. moški in ženske, ki imajo otroka, otroke: starši morajo skrbeti za otroke; družini pomagajo oboji starši; na sestanek je prišlo veliko staršev; predavanje za starše
3. v zvezi stari starši starši očeta ali matere: njegovi stari starši so že umrli; obiskovati stare starše
4. biol. moški in ženski osebek začetne generacije pri križanju: vzgojiti križance s pozitivnimi lastnostmi staršev
● krušni starši očim in mačeha; rednika, hranitelja; prvi starši po bibliji Adam in Eva
Število zadetkov: 65