Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
ájurvéda ájurvéde samostalnik ženskega spola [ájurvéda]
    1. indijski nauk o zdravju, telesnem in duhovnem ravnovesju človeka, ki se vzpostavlja, ohranja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči, jogo
      1.1. tradicionalna indijska metoda zdravljenja, ki temelji na tem nauku
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ayurweda iz stind. āyurveda- iz ā́yu ‛življenje’ + véda-, glej ↑vedeti
Celotno geslo eSSKJ
sírek2 síreka samostalnik moškega spola [sírek]
    navadno v množini, vzhodno sušena skuta s papriko, kumino, soljo, poprom v obliki manjšega stožca rdečkaste barve, zlasti za ribanje
ETIMOLOGIJA: ↑sir

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
ajdína in ájdina -e ž (í; ȃ)
nar. vzhodno ajda: ajdina že zori
SSKJ²
ajdínski in ájdinski -a -o prid. (ȋ; ȃ)
nar. vzhodno ajdov: ajdinska moka / ajdinske pogače
SSKJ²
ájtek -a m (ȃ)
nar. vzhodno atek, očka1: ajteka ni doma
SSKJ²
baráčnica -e ž (ȃ)
nar. vzhodno astra
SSKJ²
belják -a m (á)
1. prozorna sluzasta snov v jajcu: ko beljak zakrkne, jed serviramo; jajčni beljak; sneg iz beljakov
2. zastar. beljakovina: mlečni beljak
3. nar. vzhodno belo (v očesu): pogledal me je z beljaki
SSKJ²
beráč2 -a m (á)
1. nar. vzhodno obiralec grozdja; trgač: po vinogradih se razlega pesem beračev
2. nar. zahodno košek, cajna: pobirati sadje v berače
SSKJ²
bêteg -éga m (ē ẹ́)
nar. vzhodno bolezen: beteg me muči / veliki beteg ga meče božjast
SSKJ²
bíkič -a m (ȋ)
nar. vzhodno bikec: lepo raščen bikič
SSKJ²
bíncati -am nedov. (ȋ)
nar. vzhodno pobrcavati, brcati: dojenček živahno binca z nogami; konj binca / sedel je na veji in bincal z nogami bingljal
SSKJ²
bobínka -e ž (ȋ)
nav. mn., nar. vzhodno kužna bolezen z gnojnimi mehurčki na koži; koze: cepiti proti bobinkam
SSKJ²
borovíca -e ž (í)
nar. vzhodno brin
SSKJ²
bráč2 -a m (á)
nar. vzhodno obiralec grozdja; trgač: brači s polnimi košarami grozdja
SSKJ²
bránovlek -a m (á)
nar. vzhodno kratek drog pri vozu, plugu, na katerega se pripneta vprežni vrvi; prečka1: branovleki so tolkli na ojesa
SSKJ²
bráskljav -a -o prid. (ȃ)
nar. vzhodno nezglajen, hrapav: plesati po braskljavem podu
SSKJ²
brátev -tve tudi brátva -e ž (ȃ)
glagolnik od brati 4:
a) pravočasna bratev pri hruškah je važna
b) oktobra je pravi čas za bratev / iti v bratev
// nar. vzhodno čas trgatve: ob bratvi so ljudje spali kar na peči
SSKJ²
bráti bêrem nedov., tudi beró; brál (á é)
1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede: zna brati in pisati; brati glagolico; brati na glas, črkovaje, gladko; ta pisava se težko bere / ali vaša mala že bere? zna brati; slepi berejo s prsti
// dojemati vsebino besedila: brati časopis, knjigo, pesmi; brati francosko; bral sem, da je predstava uspela; bral sem o železniški nesreči; to sem bral pri Cankarju, v knjigah / brati Župančiča njegove pesmi; star. brati na bukve / berem, berem, pa ne razumem; tam je stal, kakor beremo, velik grad; knjiga se lepo bere; na prvi strani se bere / brati otrokom pravljice
2. razumevati ustaljene, dogovorjene znake: brati note, zemljevid; brati gradbeni načrt / naučil sem se brati sledove
3. ugotavljati misli, čustva po zunanjih znamenjih: brati z obraza, na obrazu, v očeh / vsako željo ji bere iz oči; na nosu mu berem, da laže / brati misli; skrb se mu bere na obrazu
// ugibati, napovedovati: brati (usodo) iz kart, iz zvezd, z dlani
4. nabirati, trgati: brati jagode; zastar. brati rože, smolo, suhljad; brati za svinje / čebele že berejo; čebele berejo na ajdi, ajdo / nar. vzhodno letos smo brali v lepem vremenu trgali (grozdje)
● publ. evropski (beri: zahodni) modernizem razumi; to je; brati mašo maševati; šalj. brati fantu levite, kozje molitvice oštevati ga; brati med vrsticami uganiti prikrito misel; preg. s hudičem ni dobro lešnikov brati s hudobnim človekom ni dobro imeti opravka
♦ rad. brati živo v mikrofon pri neposredni oddaji; šol. učitelj bere naprej, učenci za njim; tisk. brati korekture označevati napake, nastale pri stavljenju
    beróč -a -e:
    čudil se je, beroč njegovo najnovejšo knjigo; beroče občinstvo
    brán -a -o:
    Jurčič je bolj bran kot Mencinger; najbolj brana knjiga
SSKJ²
bratìč -íča tudi brátič -a m (ȉ í; ȃ)
nar. vzhodno bratranec: to je moj bratič
// star. bratov sin; nečak
SSKJ²
brídek -dka -o stil. -ó prid., bridkêjši tudi brídkejši (í ī)
1. nav. ekspr. ki vzbuja duševno bolečino: obšel ga je bridek spomin; izučile ga bodo bridke izkušnje; prizadejal mu je marsikatero bridko uro; ganila ga je njena bridka usoda / bridek smeh; točiti bridke solze / trpeti bridke bolečine hude; star. bridka smrt / vljudnostna fraza ob smrti iskreno sožalje ob bridki izgubi
● star. bridka martra križ s podobo Jezusa Kristusa
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: igralci so bili za tekmo premalo pripravljeni, to je bridka resnica; bridka zmota
2. star. oster: bridki meč; bridka sablja
3. nar. vzhodno grenek: bridek okus zdravila
    brídko stil. bridkó
    1. prislov od bridek: bridko se nasmehniti, vzdihovati, zajokati
    2. ekspr. izraža veliko mero: še bridko se boš kesal; bridko se motiš, če misliš tako; držala se je bridko resno / bridko pogrešati, žalovati; sam.: preslišati mora marsikatero bridko
Število zadetkov: 489