Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bŕvno -a s (r̄)
nar. vzhodno bruno: otroci plezajo po zloženih brvnih
SSKJ²
bútati -am nedov. (ū ȗ)
1. s silo se zadevati ob kaj: valovi butajo ob skale; vpila je in butala z glavo ob zid; veter buta v okna
// ekspr. močno udarjati: butati po vratih
2. ekspr. dajati močne, zamolkle glasove: topovi butajo; brezoseb.: slišali smo, kako je na fronti butalo; v fužini noč in dan sopiha in buta
3. preh., pog. suvati, dregati: kaj me pa butaš
● ekspr. srce buta močno bije; brezoseb., ekspr. v glavi mi buta čutim topo, ritmično se ponavljajočo bolečino; pog. ne butaj z vrati ne loputaj
    butajóč -a -e:
    butajoči valovi; butajoča bolečina v glavi
    bútan -a -o nar. vzhodno, v zvezi s koča
    narejen iz zbite ilovice: stanovati v butani koči
SSKJ²
cécati -am nedov. (ẹ̑)
nar. vzhodno sesati: dete, tele ceca
SSKJ²
cecátnik -a m (ȃ)
nar. vzhodno mladič, ki še sesa:
SSKJ²
cécek -cka m (ẹ̑)
nar. vzhodno pigmentirani vrh dojke; bradavica: držati dete pri cecku
// sesek: teleti vlečeta iz ceckov mleko
SSKJ²
cécelj -clja m (ẹ́)
nar. vzhodno jezičasti podaljšek mehkega neba; jeziček: zakriči, da se mu cecelj vidi
SSKJ²
cepelíga -e ž (í)
nav. mn., nar. vzhodno, slabš. noga: bingljal je s svojimi dolgimi cepeligami
SSKJ²
címiti -im nedov. (í ȋ)
nar. vzhodno poganjati kal(i); kaliti3: seme še ne cimi
// ekspr. rasti, razvijati se: otroci počasi cimijo
    címiti se 
    poganjati cimo: krompir, repa se cimi
    // ekspr. počasi nastajati: bolezen se je dolgo cimila
SSKJ²
címprati -am nedov. (ȋ)
pog. delati, postavljati kaj, navadno iz lesa: pri sosedovih cimprajo / v prostem času rad kaj cimpra sestavlja, zbija; pren., ekspr. to nalogo cimpram že ves mesec
    címpran -a -o:
    nar. vzhodno stara cimprana hiša lesena, iz brun narejena hiša
SSKJ²
čapljáriti -im nedov. (á ȃ)
nar. vzhodno slišno, tleskajoče padati ali teči; čofotati: dež glasno čapljari po lužah na cesti / iz žepa mu gleda steklenica in v njej se čapljari vino pljuska
SSKJ²
čèh čêha m (ȅ é)
nar. vzhodno fant, deček1: puže in čehi se že zbirajo
SSKJ²
čeláren -rna -o prid. (ā)
nar. nenavaden, skrivnosten, čuden: imel sem mešan, čelaren občutek; čelarna prikazen
// nar. vzhodno zvijačen, varljiv: čelarni svet
SSKJ²
čemeríti -ím nedov. (ī í)
nar. vzhodno jeziti1, vznemirjati: kar naprej me čemeri / brez potrebe se čemeriš na mater
SSKJ²
čmŕček -čka m (r̄)
nar. vzhodno mavrah
SSKJ²
čmŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
nar. vzhodno črhniti: baba ni čmrknila niti besede
SSKJ²
čóba -e ž (ọ́)
nav. mn., nar. vzhodno velika živalska ustnica; šoba: konj je grabil travo s slinastimi čobami
// ustnice, usta: Taki imajo še materino mleko na čobah. Kaj ti vedo, kaj je zemlja (F. Godina)
SSKJ²
čóbast -a -o prid. (ọ́)
nar. vzhodno ki ima debele ali naprej štrleče ustnice; šobast: čobasta ženska
SSKJ²
čóka -e ž (ọ̑)
nar. vzhodno svinja: velika čoka je rila po blatu
SSKJ²
čŕčkati -am nedov. (ȓ)
nar. vzhodno čečkati: otrok črčka po platnicah / kar naprej nekaj črčka v zvezek
SSKJ²
črép1 -a m (ẹ̑)
1. nar. vzhodno gladka, na enem koncu zaokrožena strešna opeka; bobrovec: toča je razbila več črepov / streha je pokrita s črepom
2. nar. lončen lonec: zatem smo zaslišali, kako je začela prestavljati v kuhinji črepe (I. Potrč)
3. zastar. košček razbite lončene, steklene posode; črepinja: na tleh so ležali črepi glinastega lonca
Število zadetkov: 489