Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
gíngav -a -o prid. (ī)
nar. vzhodno šibek, slaboten, bolehen: omožena je bila z gingavim pijancem
SSKJ²
glibánja -e ž (á)
nar. vzhodno užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom; jurček1nabirati glibanje
SSKJ²
globánja2 -e ž (á)
nar. vzhodno užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom; jurček1nabiral je lisičke in globanje
SSKJ²
gnjêc -a m (ȇ)
nar. vzhodno debelušen otrok:
SSKJ²
gnúsa -e ž (ū)
nar. vzhodno, ekspr. ženska, ki vzbuja gnus:
SSKJ²
golíbar -ja m (ȋ)
nar. vzhodno škrjanec: najvišje je letel golibar
SSKJ²
goríca -e ž (í)
1. nav. mn., nar. vzhodno vinograd (v gričevnatem svetu): njihove gorice so ležale nizko v klancu; obdelovati, prodati gorice; štajerske gorice
// gričevnata pokrajina, navadno z vinogradi: živeli so v goricah / vinske gorice / Slovenske gorice
2. star. hrib, grič: zelena brda in gorice; povzpel se je na vrh gorice
3. nar. ograjen prostor okrog kmečke hiše in gospodarskih poslopij: pozimi stari Munk ni pogosto zapuščal svojega bivališča, Munkove bajte na gorici Munkove domačije (Prežihov)
SSKJ²
goríčar -ja m (ȋ)
nar. vzhodno vinogradnik, viničar
SSKJ²
gostívanje in gostüvanje -a [gostívanjes (ȋ)
nar. vzhodno gostija ob poroki: imeti, napraviti gostivanje; povabili so ga na gostivanje
 
etn. borovo gostivanje šega, ki uprizarja poroko fanta ali dekleta z borom, kadar v predpustu ni bilo nobene poroke v vasi
SSKJ²
gostivánjščak in gostüvanjščak -a [gostivánjščakm (ȃ)
nar. vzhodno kdor se udeleži gostije ob poroki: imeli so veliko gostivanjščakov
SSKJ²
gostovánjec -jca m (ȃ)
nar. vzhodno kdor se udeleži gostije ob poroki: prišli so vsi povabljeni gostovanjci
SSKJ²
góžica tudi gožíca -e ž (ọ̄; í)
nar. vzhodno beka, šiba: košara iz gožic
SSKJ²
grába -e ž (á)
nar. vzhodno grapa: skalovje je zasulo grabo; padel je v globoko grabo / grabe na cesti / hiše so stisnjene v grabe
SSKJ²
grábica -e ž (á)
nar. vzhodno manjši del vinograda: dve grabici šmarnice ima; stal je v grabici in škropil
SSKJ²
grbán in grbàn -ána m (ȃ; ȁ á)
nar. vzhodno užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom; jurček1:
SSKJ²
grdíti -ím nedov. (ī íknjiž.
1. grdo, slabo govoriti o kom: ljudje te bodo grdili in prezirali; grdili so našo domovino; grdi jo pri sosedih
// grajati, karati: učitelj nas je upravičeno grdil; grdila jih je, da so umazanci
2. kaziti, kvariti: nos ji je grdila rdečkasta brazgotina
    grdíti se nar. vzhodno
    gabiti se, gnusiti se: v bolezni se ji vsaka jed grdi
SSKJ²
grmljávica in gŕmljavica -e ž (ȃ; ȓ)
1. oddaljeno, komaj slišno grmenje: bliski in grmljavica / grmljavica topov
2. nar. vzhodno grmenje: bobneča grmljavica
SSKJ²
grólika -e ž (ọ́)
nar. vzhodno jagoda (na rožnem vencu): Spal sem v mali hiški, pri materi, in zaslišal, kako so potegnili molek in kako so začele grolike koščeno pošklepetavati (I. Potrč)
SSKJ²
grúdje -a s (ȗ)
nar. vzhodno več grud, grude: otroci so tolkli grudje
SSKJ²
gúč -a m (ȗ)
nar. vzhodno govor: njegov guč je vse navdušil
Število zadetkov: 489