Fran

manj formalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca

ekspresivno

ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da kdo ni več zaželen, potreben

kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da ob neizpolnjevanju pogojev česa ni ali ne bo več

kot samostalnik manj formalen pozdrav ob slovesu, zlasti znanca

4.1.

kot samostalnik

ekspresivno

FRAZEOLOGIJA: biti adijo, iti adijo, reči adijo komu, čemu, Adijo pamet!
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. addio < lat. ad Deum, dobesedno ‛k Bogu’ - več ...

SSKJ²

bolán bôlna -o tudi -ó [bou̯na] prid. (ȃ ó)
1. ki ima bolezen; ant. zdrav: bolan otrok; njegov oče je že dolgo bolan; že celo zimo leži bolan; videti je bolan; naredil se je bolnega; doma ima bolno mater; bolan na pljučih, na srcu; bolan na smrt, za smrt; bolan za jetiko, za rakom; hudo, neozdravljivo, nevarno, težko bolan; duševno, spolno, živčno bolan; revež je ves bolan
// ki izraža, kaže bolezen: govori s tresočim se, bolnim glasom; bled, bolan obraz; bolno dihanje; pren. bolne ambicije, sanje; obhajajo ga bolne misli; bolna občutljivost, razdraženost; pesn.: bolna duša; bolno srce
2. ekspr., navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva prizadet, vznemirjen: kar bolan je od sreče; bolan od bridkosti, ljubosumnosti, domotožja

bôlno

prisl.:

bolno nasmehniti se, vzdihniti

bolno zakašljati

bolno bled v obraz

/ knjiž. vest o smrti je bolno odjeknila v vseh nas boleče

bôlni

-a -o sam.:

zdravi ne razume bolnega

dieta za žolčno bolne

Celotno geslo Vezljivostni NG

bolánbôlna -opridevnik

nezdrav
- kdo/kaj biti bolan kot kaj/kdo, kako
- , kdo/kaj biti bolan na/v čem, kje, kako
- , kdo/kaj biti bolan od česa/koga
- , kdo/kaj biti bolan zaradi česa/koga
- , kdo/kaj biti bolan za čim
ekspresivno prizadet, vznemirjen
- kdo/kaj biti bolan kot kdo/kaj, kako
- , kdo/kaj biti bolan na čem, kje, kako
- , kdo/kaj biti bolan v kaj, kako
- , kdo/kaj biti bolan od česa/koga
- , kdo/kaj biti bolan zaradi česa/koga

Celotno geslo eSSKJ

čísto prislov [čísto] tudi [čistó]

brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

z upoštevanjem etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti

takó, da je izražena najvišja možna mera, stopnja česa

kot členek poudarja bistveno lastnost, bistvo povedanega sploh

5.

kot členek poudarja zadostno, sprejemljivo mero, stopnjo kljub možnemu dvomu, pridržku

FRAZEOLOGIJA: biti čisto mimo, biti čisto na psu, biti čisto iz sebe
ETIMOLOGIJA: ↑čist

Pravopis

Celotno geslo eSSKJ

dramátičnost dramátičnosti samostalnik ženskega spola [dramátičnost]

elementi, struktura drame

ekspresivno lastnost česa, da je zelo napeto, razburljivo

ETIMOLOGIJA: ↑dramatični

SSKJ²

drgetáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
1. močno se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza: videl je, kako se stiska v plašč in drgeta; roke, ustnice drgetajo; živec na licu mu drgeta; drgetati od jeze, od mraza; ves drgeta / njen glas je od razburjenja malo drgetal; pren. letalo je drgetalo, pripravljeno na polet
2. ekspr. biti močno vznemirjen: vsa drgeta v strahu, da bi ga našli; brezoseb. čutil je, kako drgeta v njem / kar drgeta pred njim zelo se ga boji

drgetáje

:

drgetaje so lezli iz mrzle vode

drgetajóč

-a -e:

drgetajoč je omahnil na klop

drgetajoč starec

spregovoriti z drgetajočim glasom

Pravopis

drgetáti -ám tudi drgetáti -éčem nedov. -àj -ájte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála; drgetánje; (-àt) (á ȃ; á ẹ́) ~ od mraza; poud. drgetati pred kom/čim ~ ~ komisijo, napadalci |čutiti strah|; brezos., poud. Čutil je, kako ~a v njem |je vznemirjen|

Celotno geslo Vezljivostni G

drgetáti -ám tudi -éčem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj tresti se
Stiskal se je v plašč in drgetal.

2.

čustvenostno kdo biti močno vznemirjen
Vsa drgeta /v strahu, da bi ga našli/.

SSKJ²

drhtéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. rahlo se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza: deček drhti in joka; ustnice ji drhtijo; drhteti od mraza, od razburjenja; noge drhtijo od utrujenosti; drhti po vsem telesu / glas ji drhti; pren., pesn. listi drhtijo v vetru; odsevi luči drhtijo na vodi; mesečina drhti
● ekspr. ubil ga je, je drhtelo dekle drhteč govorilo, pripovedovalo; kazalec brzinomera drhti na sto se drhteč premika
2. knjiž. biti zelo čustveno vznemirjen: srce ji drhti od žalosti; drhteti v upu in strahu / drhti pred vsako nevarnostjo / pesn. drhteti v dalje
3. knjiž. biti zaznaven, opazen: strah drhti v njenih pogledih; v pesmih drhti žalost

drhté

:

drhte je stala med vrati

drhtèč

-éča -e:

čakal je, drhteč od mraza in strahu

drhteč glas

drhteči prsti

drhteč žarek svetlobe

Celotno geslo Frazemi

dúša Frazemi s sestavino dúša:
bíti dôbra dúša, bíti dúša čésa, bíti kdó/kàj z dúšo in telésom, bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom, bíti zláta dúša, čŕna dúša, dóber kàkor dúša, dôbra dúša, iméti čŕno dúšo, iméti dôbro dúšo, iméti kàj na dúši, iméti zláto dúšo, izdíhniti [svôjo] dúšo, izpustíti dúšo, ležáti kómu kàj na dúši, mírne dúše, obležáti kómu kàj na dúši, pásja dúša, píhanje na dúšo, píhati kómu na dúšo, píhniti kómu na dúšo, podpréti si dúšo, popíhati kómu na dúšo, poznáti kóga v dno dúše, predáti se kómu/čému z dúšo in telésom, privezáti si dúšo, spustíti dúšo, v dnò dúše, vídeti kóga v dnò dúše, z dúšo in telésom, zapisáti se kómu/čému z dúšo in telésom, zláta dúša, žíva dúša

Celotno geslo Sinonimni

gánjen -a -o povdk.

izraža, da je kdo močno čustveno vznemirjen zaradi sočutja, žalosti, veselja

SINONIMI:

pretresen, knj.izroč. ginjen

GLEJ ŠE SINONIM: prevzet

SSKJ²

goréti -ím nedov., gôrel (ẹ́ í)
1. izginjati, uničevati se v ognju, plamenu in ga s tem vzdrževati: začelo je goreti; suha drva dobro, hitro gorijo; papir je gorel z močnim plamenom; po hribih gorijo kresovi; senik je gorel kot bakla; brezoseb. v štedilniku ves dan gori / ogenj v peči slabo gori / kot klic pri požaru gori
2. s tem izginjanjem, uničevanjem dajati svetlobo: luč je gorela vso noč; ob postelji so gorele sveče / žarnica ne gori več
// ekspr. dajati močen sij, žar: nebo je gorelo v večerni zarji; pesn. zvezde gorijo / njene oči so kar gorele
3. ekspr. biti razgret od bolezni, napora: otrok je bolan, saj ves gori; glava, čelo mu gori; telo ji je pričelo goreti / lica so ji gorela od zadrege
4. ekspr. biti, obstajati v veliki meri: v njem je gorela ljubezen, strast; v srcu je gorelo sovraštvo / še vedno je gorelo upanje v njej; ta želja že dolgo gori v njem
// kazati se v veliki meri: z obraza mu je gorela jeza; v očeh ji gori radost; zaničevanje je gorelo v njegovih pogledih
// v zvezi z od biti zelo čustveno vznemirjen: goreti od hrepenenja, ljubezni; ves je gorel od jeze, nestrpnosti, razburjenja, sovraštva / gori od želje, da bi jo videl
5. ekspr., v zvezi z za izražati, kazati veliko prizadevnost, navdušenje: gorel je za domovino; goreti za resnico, svobodo / ves gori za šport
● ekspr. ne hiti, saj ne gori (voda) ne mudi se tako zelo; ekspr. to dejanje mu bo gorelo na duši zmeraj si ga bo očital, trpel bo zaradi tega; ekspr. hiša nam še ne gori nad glavo ne mudi se nam še tako zelo; pesn. na oknih gorijo nageljni cvetejo z rdečimi cveti; ekspr. srce mu gori zanjo zelo jo ima rad; ekspr. gori mu pod nogami, petami je v veliki stiski, nevarnosti; beži, kot da bi mu tla gorela pod nogami zelo hitro, kolikor more; preg. če bi nevoščljivost gorela, ne bi bilo treba drv
♦ etn. gori vzklik pri otroških igrah zdaj se bližaš skritemu predmetu

gorèč

-éča -e:

goreč s svetlim plamenom, je bakla osvetljevala prostor

goreč od želje po maščevanju, je naredil ta usodni korak;

prim. goreč

Pravopis

iritíran -a -o; bolj ~ (ȋ) neobč. vznemirjen, razdražen
iritíranost -i ž, pojm. (ȋ) neobč. vznemirjenost, razdraženost

Celotno geslo eSSKJ

jêj in jèj medmet

navadno ponovljeno izraža, da je govorec vznemirjen, zaskrbljen, ima pomisleke, negoduje

navadno podvojeno

izraža, da se govorec nenadoma česa spomni, spozna

podvojeno izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj

izraža, da govorec občuti veselje, radost

ETIMOLOGIJA: ↑joj

Celotno geslo eSSKJ

jèžeš medmet [jèžəš]

izraža, da je govorec vznemirjen, pretresen, zaskrbljen

1.2.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Jes(s)es (Maria) ‛Jezus (Marija)’ - več ...

Celotno geslo eSSKJ

jòj in jôj in jój medmet

izraža, da je govorec vznemirjen, zaskrbljen, ima pomisleke, negoduje

navadno podvojeno

izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj

izraža, da se govorec prestraši

izraža, da se govorec nenadoma česa spomni, spozna kaj

5.

izraža, da govorec čuti telesno bolečino

6.

izraža močno čustveno podkrepitev izjave

FRAZEOLOGIJA: da je joj, sicer bo joj, Joj prejoj!
ETIMOLOGIJA: kakor hrv., srb. jȏj, češ. joj verjetno iz (ponovljenega) medmeta jo j(o), ki posnema jokanje

Celotno geslo eSSKJ

jòjmene in jôjmene tudi jójmene medmet

izraža, da je govorec vznemirjen, česa ne odobrava, kaj obžaluje, negoduje

ETIMOLOGIJA: prevzeto in pod vplivom ↑joj prenarejeno iz nem. ojemine, to pa iz srlat. o Jesu Domine ‛o gospod Jezus’

Celotno geslo eSSKJ

kódrati kódram nedovršni glagol [kódrati]

delati, oblikovati kodre

navadno ekspresivno