Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
víden1 -dna -o prid., vídnejši (í ī)
1. ki se vidi, opazi: vidni del ledene gore; vidni sledovi; grad je viden daleč naokoli; vidne ploskve predmeta; postaviti kaj na vidno mesto; dobro, jasno, razločno viden; viden pod mikroskopom, s prostim očesom / vidni in slišni znaki; vidna znamenja časti / komaj viden smehljaj; napake, pomanjkljivosti so vse bolj vidne / z vidnim užitkom, zadovoljstvom je to naredil; pokazal je vidno zanimanje zanjo
2. ki se s prostim očesom vidi: vidna in nevidna živa bitja
3. ki je tako narejen, izdelan, da se vidi: viden šiv, vbod / vidna in nevidna vrata / znamenje na trgu je vidni spomin na kugo
4. dovolj velik, da se da videti, spoznati: viden napredek, razvoj; brez vidnega vzroka se je razjezil; imeti vidno prednost; vidno poudarjanje svobodomiselnih idej / prvi vidnejši vzpon slovenskega filma večji
5. publ. pomemben, ugleden: viden politik, znanstvenik; postal je vidna osebnost / igrati vidno vlogo; doseči, imeti vidno mesto v družbenem življenju
● 
vidni svet svet, ki se da videti
♦ 
fiz. vidni spekter spekter, ki se da videti z normalnim človeškim očesom; vidna svetloba; vidno polje del prostora, ki ga obseže oko ali optična priprava; gost. vidni lom razbitje posode, za katero se ve, kdo ga je povzročil; grad. vidni beton neometan, navadno gladek beton; med. vidno polje območje, ki se vidi z enim očesom ali z obema
    vídno prisl.:
    vidno pešati, popuščati; komaj vidno se zdrzniti
SSKJ²
víteštvo -a s (ȋ)
1. v srednjem veku viteški sloj: vzpon in propad viteštva / zbiranje viteštva za pohod vitezov
2. viteški naslov: kraljica mu je podelila viteštvo
3. knjiž. plemenitost, velikodušnost: občudovali so njegovo viteštvo
SSKJ²
vstòp vstópa m (ȍ ọ́)
1. glagolnik od vstopiti: zagotoviti potnikom varen vstop in izstop; vstop posadke v letalo / prepovedal ji je vstop v hišo; ob vstopu je pozdravil / kot opozorilo nezaposlenim vstop prepovedan / vstop žile, živca v organ / vstop v društvo, nogometno reprezentanco / otrokov vstop v šolo; izpit je pogoj za vstop v višji letnik / dirigent je pevcu dal znak za vstop; vstopi glasbil / vstop mladih v književnost / vstop v novo desetletje / publ. hitri vstop gasilcev v akcijo je preprečil škodo
// dovoljenje, pravica priti, vstopiti kam: imeti vstop v vse lokale; odkar so se sprli, nima vstopa v njihovo hišo; otroci imajo prost vstop otrokom ni treba plačati vstopnine
2. kraj, prostor, kjer se da v kaj priti: najti vstop v sotesko / vstop je pri sprednjih vratih
♦ 
alp. vstop v steno mesto, kjer se začne plezalni vzpon; navt. ladje čakajo na dovoljenje za vstop v pristanišče
SSKJ²
vstopíti in vstópiti -im dov. (ī ọ́ ọ̑)
1. stopiti v prevozno sredstvo: potniki vstopijo v avtobus, dvigalo; vstopil je na glavni postaji; vstopiti pri sprednjih vratih
// stopiti v kaj sploh: vstopil je prvi; vstopiti skozi vrata; vstopiti v sobo; hitro, nepričakovano, oblastno vstopiti; drug za drugim so vstopili v jamo / publ. v naš zračni prostor je vstopilo tuje letalo
2. priti v kaj, v notranjost česa: mesto, kjer vstopijo v organ žile, živci / krogla je vstopila na sencih
3. postati član kake organizacije, društva: vstopiti v društvo, stranko / vstopiti v samostan postati redovnik, redovnica / vstopiti v gimnazijo začeti se šolati na gimnaziji; na univerzo je vstopil z dvajsetimi leti / vstopiti v službo zaposliti se
4. začeti peti, igrati v določenem trenutku med petjem, igranjem drugih: pevec je vstopil na dirigentov znak; na sredi skladbe vstopijo trobente
5. ekspr. začeti delovati na kakem področju: v književnost je vstopil s prvo generacijo povojnih pesnikov; vstopiti v svet politike
6. z oslabljenim pomenom začeti biti v kakem obdobju: vstopiti v novo leto / vstopiti v obdobje industrijske revolucije / vstopiti v novo življenje
// izraža začetek stanja, kot ga določa samostalnik: s tem dnem so vstopili v vojno / vstopiti v boj začeti se bojevati
● 
ekspr. tedaj je v njegovo življenje vstopila ona jo je spoznal in je začela vplivati na njegovo življenje
♦ 
alp. vstopiti v steno začeti plezalni vzpon
    vstopívši zastar.:
    vstopivši v sobo, je pozdravil; vstopivša potnica
SSKJ²
vz... predpona
1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
a) usmerjenosti dejanja navzgor: vzdigniti, vziti, vzleteti, vzpeti se, vzravnati
b) začetka dejanja, nastopa stanja: vzfrfotati, vzplahutati / vzbuhniti, vzkipeti / vzcvesti, vzljubiti, vznemiriti
c) dosege zaželenega namena, cilja: vzgojiti, vzrediti / vzpostaviti
č) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): vzkaliti, vzrohneti
2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: vzhod, vzpenjavka, vzpon, vzponski, vzreja
SSKJ²
vzpòn vzpôna m (ȍ ó)
1. glagolnik od vzpeti se: alpinisti so ponovili vzpon; plezalni vzpon; vzpon na goro; vzpon in sestop / vzpon ceste je velik / gospodarski, politični vzpon koga; umetniški vzpon gledališča; vzpon kvalitete, proizvodnje / publ.: ta dejavnost je v stalnem vzponu; umreti v vzponu moči
2. svet, ki je čedalje višji v določeni smeri: dolg, strm vzpon / cesta, proga ima več vzponov in spustov
3. razmerje med višinsko razliko v smeri navzgor in vodoravno oddaljenostjo dveh točk: izračunati vzpon; vzpon in padec
4. kar kaže, izraža, da je prišlo kaj na višjo jakostno, kakovostno stopnjo: izdelek predstavlja velik vzpon našega gospodarstva; ta podoba je zadnji mojstrov vzpon
♦ 
alp. letni, zimski vzpon; prvenstveni vzpon po smeri, ki je ni še nihče preplezal; geom. vzpon tangens naklonskega kota premice ali ravnine; žel. odločilni vzpon največji vzpon na določenem delu železniške proge, po katerem se izračuna največja dopustna teža vlaka
SSKJ²
vzpónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na vzpon: vzponski napor
 
meteor. vzponski tok tok poševno ob pobočju ali frontalnih površinah dvigajočega se zraka; šport. vzponski korak korak, prilagojen vzponu, vzpenjanju; žel. vzponski upor komponenta sile težnosti vozila, ki deluje v smeri proge navzdol
SSKJ²
zahtéven -vna -o prid., zahtévnejši (ẹ́ ẹ̄)
1. ki ima velike, visoke zahteve: zahteven bralec, gost, kupec, profesor; biti enako zahteven do vseh; v svojih željah je preveč zahteven / te rože so zahtevne glede svetlobe in toplote; krompir in rž sta malo zahtevni kulturi
2. ki izraža ali vsebuje velike zahteve, zahtevnost: načrt je zahteven; postaviti zahtevna merila; organizacijsko, tehnološko zahteven
// ki zaradi svojih lastnosti, značilnosti zahteva velik trud, veliko spretnost, sposobnost: zahteven izpit; zahteven poklic, študij; vzpon na goro je zahteven / zahteven film; zahtevna knjiga
    zahtévno prisl.:
    zahtevno reči
SSKJ²
zobàt -áta -o prid. (ȁ ā)
ki ima zobe: zobata žival / zobat ključ
// podoben zobu: zobata skala / na obzorju so vidni zobati robovi gozdov
 
strojn. zobati drog jeklen drog, katerega izrezi se ujemajo z zobmi zobnika; zobata letev; zobata veriga; zobato kolo kolo z zobmi na obodu; zool. zobati kiti kiti, ki imajo v ustih stožčaste zobe, Odontoceti; žel. zobata železnica železnica za večji vzpon, pri kateri je med tirnicama zobata letev, v katero prijemlje zobnik lokomotive
SSKJ²
želéznica -e ž (ẹ̑)
načrtno speljana pot s tirnicami za promet s tirničnimi vozili: železnica teče skozi sotesko; zgraditi železnico; stanovati ob železnici; prevažati tovor po železnici; elektrifikacija železnic; gosta mreža železnic / dvotirna, enotirna, ozkotirna železnica; gozdna, industrijska, jamska železnica; južna železnica v stari Avstriji železniška proga od Dunaja do Trsta; nadzemna, podzemna železnica; transsibirska železnica / električna cestna železnica / kupiti otroku železnico igračo, ki predstavlja železnico
 
žel. zobata železnica za večji vzpon, pri kateri je med tirnicama zobata letev, v katero prijemlje zobnik lokomotive
// prevozno sredstvo na taki poti, zlasti vlak: potovati z letalom in železnico
// podjetje, ki se ukvarja s prometom po takih poteh: biti zaposlen pri železnici; državne železnice
 
pog. hoče (iti) k železnici v železniško službo

Sprotni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sprotni
fótorealístičen pridevnik
    1. ki pri prikazu, upodabljanju čim bolj nazorno posnema, ponazarja resničnost 
    2. v obliki za vrstni pridevnik fotorealistični ki je v zvezi z umetniškim slogom, temelječim na takem prikazu, upodabljanju 
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. fotorealistisch, iz főtorealist

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
Aleš
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Aleša samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
moško ime
IZGOVOR: [alèš], rodilnik [alêša] in [áleš], rodilnik [áleša]
BESEDOTVORJE: Alešev
Celotno geslo ePravopis
Ama Dablam
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Ama Dablama samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Himalaji
v prenesenem pomenu stena Ama Dablama
IZGOVOR: [áma dáblam], rodilnik [áma dáblama]
BESEDOTVORJE: amadablamski
Celotno geslo ePravopis
Anapurna
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Anapurne samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Himalaji
IZGOVOR: [anapúrna], rodilnik [anapúrne]
BESEDOTVORJE: Anapurnin, anapurnski
Celotno geslo ePravopis
Antigva
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Antigve samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
otok v Antigvi in Barbudi
IZGOVOR: [antígva], rodilnik [antígve]
BESEDOTVORJE: Antigovec, Antigovka, Antigovčev, Antigovkin, antigovski
Celotno geslo ePravopis
Apalači
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Apalačev množinski samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gorovje v Severni Ameriki
IZGOVOR: [apaláči], rodilnik [apaláčeu̯]
BESEDOTVORJE: apalaški
Celotno geslo ePravopis
Babji zob
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Babjega zoba samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora na Jelovici
IZGOVOR: [bábji zóp], rodilnik [bábjega zóba]
Celotno geslo ePravopis
Begunjska Vrtača
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Begunjske Vrtače samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Karavankah
v prenesenem pomenu stena Begunjske Vrtače
IZGOVOR: [begún’ska vərtáča], rodilnik [begún’ske vərtáče]
PRIMERJAJ: begunjski
Celotno geslo ePravopis
Cerkljanski Vrh
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Cerkljanskega Vrha samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Cerkno
IZGOVOR: [cerkljánski və̀rh], rodilnik [cerkljánskega və̀rha]
BESEDOTVORJE: Vrhovec, Vrhovka, Vrhovčev, Vrhovkin, vrhovski
PRIMERJAJ: cerkljanski
Celotno geslo ePravopis
Čo Oju
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Čo Oja samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Himalaji
v prenesenem pomenu stena Čo Oja
IZGOVOR: [čó óju], rodilnik [čó ója]
Število zadetkov: 212