Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
odločílen -lna -o prid., odločílnejši (ȋ)
1. ki povzroči, da kaj poteka na določen način, postane takšno, kot je: zadati birokraciji odločilen udarec; imeti odločilno vlogo; to je bilo odločilno za njegov pesniški razvoj
// od katerega je odvisen izid česa: to je bil zadnji, odločilni boj, napad; pri volitvah je bil njegov glas odločilen; odigrati odločilno tekmo za uvrstitev / nastopil je najodločilnejši trenutek
2. ekspr. zelo velik: to je bilo odločilnega pomena / publ. to je v odločilni meri vplivalo nanj odločilno
● publ. mladi par je dahnil svoj odločilni da se je poročil; nasprotja so pri tem imela odločilno besedo pomembno vlogo pri odločanju; publ. poslali so deputacije na razna odločilna mesta k odločujočim osebam, organom
♦ žel. odločilni vzpon največji vzpon na določenem delu železniške proge, po katerem se izračuna največja dopustna teža vlaka
    odločílno prisl.:
    to je odločilno vplivalo na njen razvoj
SSKJ²
okrónati -am dov. (ọ̑)
1. podeliti, priznati komu vladarski naslov s simbolično položitvijo krone na glavo: okronali so ga za ogrskega kralja; okronati v katedrali; okronati se za cesarja / Gubca so okronali z razbeljeno krono položili so mu jo na glavo; ekspr. z rožami okronati glavo okrasiti
2. vznes. zelo uspešno končati kaj: okronati vzpon s prihodom na vrh gore
    okrónan -a -o:
    z bleščečim snegom okronan vrh Triglava; ženska figura z okronano glavo; prizadevanje je bilo okronano z uspehom
Celotno geslo Sinonimni
okrónati -am dov.
1.
koga za kaj podeliti, priznati komu vladarski naslov s simbolično položitvijo krone na glavo
SINONIMI:
kronati, zastar. venčati
2.
kaj s čim vznes. zelo uspešno kaj končati
SINONIMI:
vznes. kronati
Celotno geslo ePravopis
Olimp
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Olimpa samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Grčiji
v prenesenem pomenu, tudi z malo začetnico olimp najboljši, najvišji položaj
IZGOVOR: [olímp], rodilnik [olímpa]
BESEDOTVORJE: olimpski
Celotno geslo ePravopis
Osojščica
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Osojščice samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora na avstrijskem Koroškem
IZGOVOR: [osójščica], rodilnik [osójščice]
BESEDOTVORJE: osojščiški
Celotno geslo ePravopis
Pichincha
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Pichinche tudi Pichincha Pichincha samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
vulkan v Andih
IZGOVOR: [pičínča], rodilnik [pičínče] tudi [pičínča]
BESEDOTVORJE: pichinški
Celotno geslo eSSKJ
piramída piramíde samostalnik ženskega spola [piramída]
    1. geometrijsko telo, katerega osnovna ploskev je mnogokotnik, stranske ploskve pa trikotniki, ki se na vrhu stikajo v eni točki
      1.1. predmet take ali podobne oblike
      1.2. stavba take ali podobne oblike, zlasti kot grobnica, svetišče
      1.3. kar po obliki spominja na tako geometrijsko telo
    2. sistem, ureditev, katere hierarhično organizirani elementi so razvrščeni tako, da se njihovo število od osnovne, najnižje ravni proti vrhu postopoma zmanjšuje, ali grafični prikaz takega sistema, ureditve
STALNE ZVEZE: prisekana piramida
FRAZEOLOGIJA: dežela piramid
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Pyramide in lat. pȳramis iz gr. pȳramís, prvotneje ‛vrsta sladice iz popečenih pšeničnih zrn in medu, morda piramidaste, stožčaste oblike’, iz pȳrós ‛pšenica’ - več ...
Planinstvo
plezálni vzpòn -ega vzpôna m
SSKJ²
podóren in podôren -rna -o prid. (ọ̑; ȏ)
nanašajoč se na podor: vhod v jamo so zasule podorne skale / vzpon vzdolž podornih pobočij
♦ geogr. podorna dvorana večja votlina v podzemeljski jami, ki je nastala z zrušenjem stropa
Celotno geslo Vezljivostni G
porabíti za in porábiti za -im za nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj uporabiti koga/kaj za kaj / kot kaj
Za ta kruh porabijo posebno pšenico.
1.1.
kdo/kaj uporabiti koga/kaj kot kaj
Te ljudi porabijo kot živi ščit.
2.
kdo/kaj potrošiti za kaj kaj / koliko
Za vzpon sta porabila pol ure.
Planinstvo
povezoválni vzpòn -ega vzpôna m
Planinstvo
préčenje gôre -a -- s
SSKJ²
presenetljív -a -o prid., presenetljívejši (ī í)
ki koga preseneti: presenetljiv odgovor; našli so presenetljivo rešitev; s presenetljivo preudarnostjo je upravljala tovarno
// ekspr. zelo velik: moštvo je doseglo presenetljiv uspeh; razlika med njima je presenetljiva
    presenetljívo 
    1. prislov od presenetljiv: presenetljivo je reagiral na njegove obtožbe
    2. ekspr. zelo: vzpon na goro je bil presenetljivo lahek; presenetljivo strma pot; presenetljivo lepo je oblečena; sam.: nič presenetljivega se ni zgodilo
Celotno geslo Sinonimni
pretêkli -a -o prid.
ki ne obstaja več, ker je je časovno odmaknjen v preteklost
SINONIMI:
minuli, knj.izroč. odbegli, knj.izroč. potekli, star. prešli, zastar. prošli
GLEJ ŠE: čas, čas, dovršnik, leto
SSKJ²
pretežáven -vna -o prid. (á ā)
preveč težaven: pretežaven vzpon; to je zanj pretežavna naloga; pretežavno delo, vprašanje / ekspr. znajti se v pretežavnem položaju zelo težavnem
Pravopis
pretežáven -vna -o (á; á ȃ á) ~ vzpon; poud. znajti se v ~em položaju |zelo težavnem|
SSKJ²
prevís -a m (ȋ)
alp. del stene, strmine, več kot 90° nagnjen nad čim: vedriti pod previsom; visok skalni previs; stati na robu previsa / tvegan vzpon čez previs
Celotno geslo ePravopis
Prisojnik
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Prisojnika samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
drugo ime za Prisank
v prenesenem pomenu stena Prisojnika
IZGOVOR: [prisójnik], rodilnik [prisójnika]
BESEDOTVORJE: prisojniški
PRIMERJAJ: Prisank
Planinstvo
pristòp -ópa m
SSKJ²
próga -e ž (ọ́)
1. ozko, podolgovato mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina: delati proge; navpične, poševne proge; svetle, temne proge; blago z belimi in rdečimi progami; ptič s progama na krilih / od udarcev je imel po rokah črne proge
// navadno s prilastkom kar je takemu mestu podobno: proga gozda, reke / modre proge dima
2. načrtno speljana pot s tirnicami za promet s tirničnimi vozili: graditi, modernizirati, popravljati progo; prečkati progo; iti čez progo; stati ob progi; voziti se po progi; proga Ljubljana–Zagreb; nagib, vzpon proge / dela na progi pri gradnji ali vzdrževanju proge / dvotirna, enotirna proga; mladinska proga ki jo gradijo, zgradijo mladinci / tramvajska, železniška proga
3. navadno s prilastkom redna prometna povezava med določenimi kraji: odpreti novo progo; število avtobusov na progi Ljubljana–Maribor so zmanjšali / avtobusna, ladijska, letalska proga; mednarodne proge; občasna, redna, stalna proga
4. šport. pot, določena, urejena za športno tekmovanje: proga je blatna; označiti, pripraviti progo; težka proga; šport. žarg. hitra proga / dirkalna, plavalna, smučarska, tekaška proga; proga za bob / tekmovalna proga
// za enega tekmovalca določen pas take poti: plavati, teči na prvi, zunanji progi; atletska steza s sedmimi progami
// razdalja od starta do cilja: preplavati, prevoziti progo v rekordnem času; proga za kolesarje je dolga sto kilometrov; tek na dolge, na kratke proge na razdaljo, večjo od 1.500 m, na razdaljo do 400 m
5. metal., navadno s prilastkom skupina strojev za valjanje pločevine, profilov, vlečenje žice: valjalna proga / žična proga
♦ anat. živčna proga skupek živčnih vlaken v osrednjem živčevju; med. nosečnostne proge modrikaste in bele proge na trebuhu, dojkah in stegnih noseče ženske; mont. proga ozek, dolg prostor v rudniku, navadno s tirnicami, po katerem se prevaža izkopana ruda; odkopna proga v kateri se začne odkopavanje; žel. normalnotirna, ozkotirna proga
Število zadetkov: 212